Voda povezuje. Plaža Agios Fokas na otoku Kos, Grčija. (foto: Mihael Brenčič)
Voda je tekočina, ki je brez barve vonja in okusa. Te njene lastnosti smo spoznali že pri prvem šolskem stiku s kemijo in fiziko. Toda ali je voda resnično takšna? Voda, s katero imamo opravka v vsakdanjem življenju, je drugačna; vodo iz pipe okušamo kot mehko ali trdo, voda v strugah se med različnimi rekami in potoki že na pogled razlikuje. Prav tako so razlike prisotne glede na različne rabe vode. Za označevanje vode uporabljamo različne barve; poznamo modro, zeleno, sivo in črno vodo. Govorimo celo o navidezni vodi. Številne kulture imajo do vode zelo intimen, poglobljen in duhoven odnos. In nenazadnje, kot posamezniki vodo različno dojemamo. Morda za vodo, bolj kot za katerokoli drugo snov na Zemlji, velja, da jo vsak od nas razume drugače. Ne glede na to pa imamo skupen imenovalec njenega razumevanja; brez vode ni življenja, ni nas in ni drugih živih bitij. Brez vode bi bila Zemlja povsem drugačen planet. Voda je za Zemljo in življenje esencialna.
Ko razpravljamo o vodi v naravi, ali pa o relacijah med vodo in družbo, pogosto uporabljamo množino, samoumevno govorimo o vodah. Voda kot ena in edina je invencija sodobne naravoslovne znanosti. Vse pretekle kulture so poznale veliko različnih vod. Nehote ali hote pa to različnost sprejemamo še danes. Ta raznolikost še danes povzroča pestrost socialnih, ekonomskih in drugih razmerij z vodo in do vode; vzpostavlja različne odnose, zahteve in interese, tam pa, kjer so prisotni slednji, so v družbi vedno prisotni konflikti z različnim obsegom in intenziteto. Tudi v Sloveniji nismo imuni pred tem. Ozrimo se le na trenutne spore okoli kanala C0 na napajalnem zaledju vodarne Kleče v Ljubljani, na predlog zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije v prostor ter na vprašanje obratov z nevarnimi snovmi na vodovarstvenih območjih. To slednje je bilo prvo sprožilo, ki je pripeljalo do referenduma o vodi leta 2021, šele v drugem koraku se je pričela tudi razprava o priobalnih zemljiščih. Segli pa bi lahko še dlje v preteklost ali širše mednarodno okolje in našteli še mnoge druge, z vodo povezane konflikte. Vse to je nepotrebno in škodljivo.
To niso kreativni konflikti, ki bi pripeljali do boljših in vzdržnejših rešitev. Praviloma se razrešijo na račun šibkejšega v sporu. Nadaljnja usoda kanala C0 je nejasna, a zaradi razmerja poltičnih in ekonomskih moči bo verjetno zgrajen in predan v uporabo. Tudi po referendumu o vodi, čeprav je šlo za nedopustne zakonske predloge, so ostali nerazrešeni problemi; kot primer navedimo zgolj obstoj obratov z nevarnimi snovmi na vodovarstvenih območjih.
Tema letošnjega mednarodnega dneva voda 22. marca je: »Pospešimo spremembe s partnerstvi in sodelovanjem«. Dokumente medagencijske pobude Združenih narodov, imenovane ZN-Voda, ki ta dan najavljajo, lahko razumemo, če jih beremo površno, kot da gre za probleme daleč stran od nas, da so to problemi tretjega sveta, ki smo jih v Sloveniji presegli že pred desetletji. Vendar temu ni tako. Te dokumente moramo brati med vrsticami ter v širšem odnosu do mednarodnih razmer, in se pri tem zavedati, da smo, čeprav maloštevilčni in naseljeni na majhnem koščku Zemlje, ki je za nameček še bogat z vodo, le del globalnih problemov. In da imamo s krizo vode tudi pri nas težave in s tem povezane probleme. Kvalitetni vodni viri, razpoložljive količine vode, dostop do zdrave in čiste pitne vode ter z vodo povezana higienska varnost niso nekaj, kar je samoumevno, in nekaj kar nam je dano samo po sebi, ker imamo srečo, da živimo na stiku Alp, Dinaridov in Panonske nižine. Varovanje teh dobrin lahko zagotavljamo le z aktivnim delovanjem in sodelovanjem.
Iz dneva v dan v javnem prostoru in delu politike dozoreva spoznanje, da smo ljudje pretirano posegli v naravni vodni krog. Uničili smo številna mokrišča, vodonosnike, reke in potoke, kar se že kaže v velikih težavah pri spoprijemanju s spremembami podnebja. Hočeš nočeš, se bomo kot družba morali potruditi, da bomo nekatera vodna okolja vzpostavili nazaj in naravi pustili prosto pot, da jih preoblikuje, tudi na račun ekspanzivnega razvoja prostora ter na že obstoječih prostorskih ureditvah. Tam pa, kjer je stanje bolj ali manj naravno, moramo vodna telesa ohraniti in preprečiti, da bi na ta območja posegali z dodatnimi obremenitvami. Poleg vodnih teles na površini to velja tudi za podzemne vode, ki so skrite očem. Predvsem pa moramo varstvene režime zaostriti na najožjih in ožjih vodovarstvenih območjih.
Skrajni čas je, da se v Sloveniji na področju vode in voda med različnimi deležniki vzpostavi sodelovanje ter s tem pretok znanja in informacij o vodi. Vendar ne preko delegiranega seznanjanja z bolj ali manj izvršenimi dejstvi od zgoraj navzdol, temveč s sodelovanjem pri nastanku pobud na njihovem začetku. Ustanoviti je potrebno konference o vodah za večja porečja, ki jih je Zakon o vodah v preteklosti že predvideval, nato pa so bile iz njega izbrisane, ker »naj ne bi zaživele«. V upravljanje voda v Sloveniji je potrebno vpeljati vodno demokracijo. Takšno sodelovanje je tudi zahteva Evropske okvirne direktive o vodah in sodobnega načela integriranega upravljanja z vodami, h kateremu se je Slovenija kot članica Združenih narodov zavezala v okviru uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja, opredeljenih z Agendo 2030.
prof. dr. Mihael Brenčič
Foto: Klemen Razinger
Prispevek je bil ob obeleževanju svetovnega dneva voda objavljen v časniku Večer v Soboto, 25. 3. 2023.
