Schöne Grüße aus Ljubljaniland
Mednarodni dan turističnih vodnikov – 21. februar
Kadar grem na višku turistične sezone po opravkih skozi središče Ljubljane, si sprehod skozi mesto skušam popestriti na nekoliko poseben način. Postavim se med gručo turistov, na primer na Tromostovju, če je le mogoče čim bližje turističnemu vodniku, in prisluhnem razlagi. Toliko neumnosti, kot sem jih iz njihovih ust slišal v zadnjih letih o mojem »najlepšem mestu na svetu«, bi si s svojo bujno domišljijo le težko izmislil. Ob tem sem celo dobil idejo, da bi organiziral vodenje po mestu, kjer bi si vse zgodbe in dejstva izmislil. Ob takšnih vodenjih se sprašujem, ali smo jaz in turisti v istem mestu? In, ali imajo vsake oči zares tako drugačnega malarja? Že nekajkrat sem pomislil, da bi se vmešal in turiste nekoliko razsvetlil, a takoj nato mi moje izkušnje prišepnejo, naj se brigam zase in da naj se ne praskam tam, kjer me ne srbi. Predolgo sem že na svetu, da bi se po nepotrebnem izpostavljal in zaradi tega koga prikrajšal za njegov težko prislužen zaslužek, sam pa tvegal konflikt. Danes je turizem v veliki meri sestavljen iz zgodb, duhovitejše so in bolj zabeljene ter slikovito povedane, bolje »vžgejo«, resnica pa se medtem skupaj z zgodovinskimi dejstvi utaplja v Ljubljanici. Včasih je težko razločiti, od kod prihajajo vodniki, a po občutku bi rekel, da v produciranju napačnih razlag prednjačijo tuji turistični vodniki, tisti, ki čez Kongresni trg tečejo z visoko dvignjenim zaprtim (rumenim) dežnikom, za njim pa sopiha velika skupina, običajno nekoliko starejših gospa in gospodov, ki imajo v ušesih slušalke, na prsih pa pripet napis z imenom in priimkom.
Slika 1: Ljubljanska turistična pogruntavščina – območje z avtonomnim vremenom, popularna turistična točka pred spomenikom Franceta Prešerna (foto: Mihael Brenčič).
Čeprav je turizem človekova dejavnost, ki je stara vsaj toliko, kot so stari prvi pisani viri o potovanjih, je to danes tako pomembna veja gospodarske dejavnosti, da si brez nje uspešne ekonomije v številnih državah sploh ne moremo več predstavljati. In skoraj vsi, ki se ukvarjajo s turizmom, si prizadevajo, da bi na njihovo destinacijo prišlo še več turistov s še debelejšimi denarnicami, čeprav so marsikje nosilne kapacitete okolja že dolgo presežene. Turistični razvoj, če ga lahko tako imenujemo, je pripeljal do tega, da se nekatere turistične destinacije spreminjajo in prilagajajo potrebam turistov, pogosto tako, da se pri tem transformirajo in težnjam turistov prilagajajo naravne značilnosti krajev in tradicije. Nenadoma se pojavijo tipične restavracije z značilno hrano, ki jih tam, kjer delujejo danes, v preteklosti ni nikoli bilo. Pojavijo se tradicionalni proizvodi in spominki, proizvedeni v Indiji ali na Kitajskem, ki nimajo ničesar opraviti z zgodovino in kulturo kraja, kjer jih prodajajo. Morda se kdo z menoj ne bo strinjal, a v prav tako sintetično turistično Meko se spreminja tudi središče Ljubljane, in to, kar pogosto vidimo v mestu pod Gradom, nima veliko opraviti s tem, kar je bila Ljubljana še nedolgo tega. Ob čevapčićih na Tromostovju in ameriških turistih, ki poslušajo razlago o golih prsih Prešernove muze, se pogosto sprašujem, ali stojim sredi Ljubljane ali morda Disneylanda? Predvsem takrat, ko se mimo primaje kakšen zmajček, v katerega je oblečen premočeni podanik študentskega servisa.
Slika 2: Turistično vodenje je že zelo stara dejavnost – slika iz japonske knjige iz druge polovice 18. stoletja (vir slike: Wikipedia).
V sodobnem neoliberalnem kapitalizmu, v katerem se zdi, da ni pomembno nič drugega kot čim hitrejši in visok zaslužek, se je turizem v veliki meri že iztrgal kontroli in se razvil v smeri, ki je povsem v nasprotju z osnovnimi in primarnimi željami popotnikov. Večina med nami rada potuje in si želi novih spoznanj ter izkušenj. Ne tako redko sem na svojih potovanjih soočen s tem, da mi na popularnejših turističnih destinacijah skušajo vsiliti skrbno usmerjene in dirigirane izkušnje, ki temeljijo na različnih »inovativnih« pristopih. Takšen, v dobiček usmerjen turizem, pa na dolgi rok škodi tudi samim turističnim krajem.
Turistični vodniki so pomemben člen turizma, morda celo najpomembnejši. Najpogosteje predstavljajo posrednika med turistom in potovalno agencijo, ne tako redko pa so pomembni tudi za individualne turiste, seveda le za tiste, ki si takšno vodenje lahko privoščijo. Prav v Ljubljani pogosto vidimo turističnega vodnika, ki po mestu vodi enega ali dva turista. Turistični vodniki so tisti, ki lahko posredujejo lokalnega duha kraja, tradicije in običaje, in pri tem so lahko mnogo bolj pristni in iskreni kot tisti vodniki, ki pridejo od drugod, ki v kraju le gostujejo in so se naučili le nekaj dejstev, ki jih nato samosvoje preoblikujejo. Imajo pa turistični vodniki še drugo zelo pomembno vlogo, prav oni so tisti, ki so prvi na okopih varovanja in zaščite tako kulturnih tradicij kot okolja, narave in prostora kraja, v katerem delujejo. Vse to danes sodi v okvir doktirne trajnostnega turizma. Čeprav smo del Evrope, kjer veljajo direktive o prostem pretoku blaga in storitev, ki med drugim v Sloveniji omogočajo občasno delo tudi turističnim vodnikom od drugod, se zastavlja vprašanje, ali je zaradi vseh prej naštetih vidikov turizma in turističnega vodenja sploh ustrezno, da tujci pojasnjujejo lokalne značilnosti. Ali pa je to še eden od primerov globalizma, ki izničuje razlike in posebnosti?
Slika 3: Slika z razglednice – levi breg Ljubljanice (foto: Mihael Brenčič).
Mednarodni dan turističnih vodnikov je še eden tistih mednarodnih dni, ki so dogovorjeni znotraj ene organizacije in niso priznani s strani mednarodnih organizacij ali agencij. Dan od leta 2016 dalje obeležuje Svetovna zveza društev turističnih vodnikov (angl. World Federation of Tourist Guide Associations – WFTGA)[1], ki je bila ustanovljena na ta dan leta 1985. WFTGA je le eno od svetovnih in mednarodnih združenj turističnih vodnikov. Gre za prostovoljno mednarodno profesionalno organizacijo, ki je na tem področju največja na svetu in vključuje preko 200.000 vodnikov v 87 državah sveta. Pri svojem delu sodeluje tudi z mednarodnimi agencijami, na primer z Združenimi narodi. Cilji Svetovnega dneva turističnih vodnikov so: povečati ugled poklica turističnih vodnikov in utrditi njihovo profesionalno usposobljenost, javnost informirati, kaj je turistično vodenje, nakazati na težave, s katerimi se srečujejo turistični vodniki in informirati javnost o naravi turistične dejavnosti. Hkrati s tem pa naj bi bil namen dneva tudi širši: osvetliti pomen tega, kako pomembno je profesionalno turistično vodenje s stališča zaščite naravne in kulturne dediščine, in nenazadnje, dobro turistično vodenje naj bi izboljšalo tudi zavest lokalne skupnosti o njeni naravni in kulturni dediščini.
In kaj ima opravka s tem voda? Voda je v centru ciljev trajnostnega turizma, ker je sodobni turizem, zlasti v nastanitvenih kapacitetah za turiste, eden največjih porabnikov pitne vode. Turisti so pogosto povsem nekritični porabniki vode. A o tem bomo nekaj več spregovorili čez nekaj mesecev, ob svetovnem dnevu turizma, ki ga obhajamo vsako leto 27. septembra. Na tem mestu se bomo dotaknili le tega, da bi morala biti voda, neposredno ali posredno, ena od osi turističnega vodenja. In mesto Ljubljana, ki je vzajemno povezana z reko Ljubljanico, je kot nalašč za takšno vodenje in s tem za najširše ozaveščanje o vodi ter njenem pomenu.
Slika 4: Turizem na Ljubljanici (foto: Mihael Brenčič).
Nekaj malega sem o tem postoril v preteklosti za ozaveščanje tudi sam. Marca leta 2012 so me povabili na predavanje o reki Ljubljanici v stavbo nekdanje Občine Bežigrad. V njej je bila kopica podjetij, številna med njimi so imela tam le nabiralnike, v njej še ni bilo današnjih prostorov Upravne enote Ljubljana. Dvorana, v kateri sem imel predavanje, pa je še odsevala nekdanji socialistični duh, opremljena je bila s težkimi rjavkasto sivimi zavesami in umazanim rjavim tapisonom, krasile pa so jo umazane stene. Če me spomin ne vara, so bili tam nekoč prostori Sveta za ljudsko obrambo, ali drugače, komisije za nabor in vojaške obveznike, in že zaradi tega sem imel na tisti prostor neprijetne spomine. Predavanje je bilo namenjeno usposabljanju lokalnih turističnih vodnikov, ki so morali obnavljati svoje licence, v ta namen pa so se morali obvezno udeležiti nekaj predavanj, ki jih zanje organiziral Turizem Ljubljana. Za seboj imam na stotine predavanj za zelo različne skupine slušateljev, od študentov, ki jim predavam skoraj vsak dan, do različnih skupin osnovnošolcev in društev starejših občanov, a česa takšnega, kot je bilo to predavanje, nisem doživel ne prej in ne kasneje. Poslušalci, turistični vodniki po Ljubljani, so me dobesedno raztrgali. V želji, da bi bilo predavanje čim bolj odprto, sem na začetku rekel, da bom z veseljem odgovoril na vsako vprašanje, najbolje kar sproti. Beseda ni konj, prav pri vsakem diapozitivu sem bil deležen številnih vprašanj. In ne le to, udeleženci so neprestano polemizirali z menoj, se z mano skorajda prerekali in dvomili o tem, ali so moje informacije ustrezne, ali pa se preprosto niso strinjali z mojim mnenjem. Po skoraj polni uri nisem prišel niti do desetega diapozitiva. Ko mi je do konca mojega predavanja ostalo le še 10 minut, sem se postavil na sredino odra in rekel: »Imam še več deset diapozitivov, prosim, pustite mi, da jih vsaj pokažem.« Tako sem na hitro odvrtel še ostale diapozitive. In če udeležencev takoj nato ne bi čakalo naslednje predavanje, bi verjetno polemizirali še dolgo po koncu predavanja.
Slika 5: Za turistično ponudbo je primerna tudi gladina Ljubljanice (foto: Mihael Brenčič).
To svojo izkušnjo še vedno hranim v svojem spominu. Morda bo kdo pomislil, da je bila slaba, nikakor. Še vedno jo navdušeno pripovedujem, ko moram ilustrirati, kakšen je za predavatelja idealen avditorij. Užival sem v pojasnjevanju in v polemiki, in še več, izvedel sem veliko novega. In prav to je tisto, kar je najbolje: dobro predavanje je vedno vzajemen odnos med poslušalci in predavateljem, saj okrepi in napolni oba. Tako radovedne ljudi, kot so bili takrat turistični vodniki, redkokdaj srečaš. Upam, da svoj eros prenašajo tudi na popotnike, ki jih vodijo po Ljubljani, in da jim predstavijo tudi reko, ki opredeljuje mesto. Predvsem pa, da si ne izmišljujejo zgodb in podatkov.
[1] Nekatere druge podobne organizacije so: IATDG – The International Association of Tour Directors and Guides; FEG-European Federation of Tourist Guide Associations; PTGA – Professional Tour Guide Association.
