Letošnji svetovni dan voda, ki ga obeležujemo 22. marca, je bil posvečen podzemni vodi pod geslom »Skrito naj postane vidno«. Hkrati z njegovo razglasitvijo je bila sprejeta tudi odločitev, da UNESCO in medagencijska koordinacija ZN-Vode (ang. UN-Water) celotno leto 2022 posvetita podzemni vodi. Vrhunec vseh dogodkov je predstavljal prvi vrh Organizacije združenih narodov o podzemni vodi (ang. UN – Water Summit on Groundwater 2022), ki je potekal na sedežu UNESCO v Parizu med 6. in 8. decembrom 2022. To je bila do sedaj prva mednarodna konferenca o podzemni vodi, ki je bila v vsej zgodovini Organizacije združenih narodov – OZN organizirana na tako visoki politični ravni. Vendar pri tem ni šlo za dogodek, ki bi bil v povezavi z vodo organiziran samostojno, neodvisno od drugih dejavnosti mednarodnih organizacij. Vrh v Parizu je bil organiziran v sklopu priprav na generalno skupščino OZN, ki bo zasedala 22. marca 2023 v New Yorku in bo v celoti posvečena vodi. Generalna skupščina v letu 2023 bo tako prvi dogodek o vodi na tako visoki politični ravni po konferenci v Mar del Plati v Argentini leta 1977. Mednarodna skupnost je potrebovala dolgih 46 let, da se je odločila za ponovno organizacijo globalnega dogodka o vodi. To je tudi dokaz, kako pereča je sodobna kriza vode v svetovnem merilu. Vrha v Parizu se je udeležilo 750 udeležencev, ki so sodelovali v živo, na daljavo preko spleta pa je dogodku sledilo še okoli 3.500 dodatnih udeležencev. Na dogodku je bilo prisotnih tudi veliko ministrov, pristojnih za vode, predvsem pa veleposlanikov ter nekaj pooblaščenih odposlancev za področje vode ali varstva okolja, ki so zadolženi za zastopanje svojih držav pri UNESCO ali širše.
Slika: Generalna direktorica UNESCO Audrey Azoulay med otvoritvenim nagovorom (foto: zajem zaslona).
Pariški vrh o podzemni vodi je potekal v dveh delih. Prvi je potekal 6. decembra, dan pred začetkom osrednjega dela, in je predstavljal stranski spremljevalni dogodek. V njegovem okviru so potekala posamezna posvetovanja o različnih vidikih podzemne vode, ki so jih organizirale različne interesne skupine, od ministrstev posameznih držav in nevladnih strokovnih organizacij pa vse do agencij OZN in regionalnih organizacij.
Preostala dva dneva, 7. in 8. december, sta bila posvečena vrhu o podzemni vodi. Najprej je potekala dolga otvoritvena slovesnost, na kateri so prizadevanja za boljšo prepoznavnost podzemne vode predstavili številni pomembni gostje, od vodij držav in vlad do ministrov, zadolženih za vode, ter posameznih veleposlanikov. Sledil je plenarni del kongresa, ki so ga prav tako organizirali v dveh delih. Prvi je potekal z delovnim naslovom: Cilj trajnostnega razvoja 6 – Program globalne spodbude (ang. SDG 6 – Global Acceleration Programme). Združeni narodi so si leta 2015 zastavili 17 splošnih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je potrebno uresničiti do leta 2030. Šesti po vrsti, s kratico označen kot SDG 6, je imenovan Pitna voda in sanitarna ureditev. Analiza uresničevanja tega cilja je pokazala, da človeštvo na globalni ravni s tem ciljem zaostaja za več kot leto dni in pol. Prav v zvezi s tem zaostankom je v mednarodni skupnosti dozorelo spoznanje, da je lahko del rešitev v okviru tega cilja tudi podzemna voda. Zato je organizator prvi del konference zasnoval tako, da so z namenom izboljševanja doseganja cilja trajnostnega razvoja SDG 6 sledili zastavljeni dogodki, imenovani Pospeševalne sekcije (ang. SDG 6 Acceleration Sections). Te sekcije so bile opredeljene kot: podatki in informacije (ang. Data and Information), razvoj spretnosti (ang. Capacity building), inovacije (ang. Innovation), finance (ang. Finance) in vladovanje (ang. Governance). Naslednji dan, 8. decembra, so potekale še tematske sekcije o podzemni vodi: regionalni dialogi (ang. Regional dialogues), prekomejni vodonosniki (ang. Transboundary aquifers), podzemna voda v Afriki (ang. Groundwater focus on Africa), povezava med znanostjo, politiko in prakso (ang. Strengthening the Science-Policy-Practice Interface) ter podzemna voda in mladi (ang. Groundwater Youth Forum). Za večino teh dogodkov so bili v naprej pripravljeni podporni dokumenti, ki so tudi prosto dostopni (povezava). Format teh dogodkov je bil takšen, da so panelisti javno razpravljali o izbrani temi. Konferenca se je zaključila z dogodkom, ki je bil formalno poimenovan zaključna slovesnost, a je bolj kot slovesnost predstavljala zaključni pregled celotne konference. Poleg samega povzetka je bil zanimiv predvsem tisti del zaključka, v katerem so sledile izjave visokih predstavnikov posameznih vlad, predvsem ministrov, ter visokih predstavnikov UNESCO. Ogled celotnega niza dogodkov v okviru vrha OZN o vodi je tudi prosto dostopen na medmrežju (povezava).
Slika: Abou Amani, direktor sektorja za vode pri UNESCO in sekretar Medvladnega hidrološkega programa IHP-UNESCO med vodenjem otvoritvene slovesnosti (foto: zajem zaslona).
Dogajanje na tako obsežnem in intenzivnem dogodku je težko podati na kratko. Sodobni svet se je našel v verigi med seboj povezanih kriz, ki vplivajo druga na drugo, lahko pa bi jih vse skupaj zajeli v eno samo krizo. Govorimo o podnebni, okoljski, prehranski in varnostni krizi. Mednje se uvršča tudi kriza vode in v njej kot pomemben člen nastopa tudi podzemna voda. Ta predstavlja del rešitve krize na področju oskrbe s pitno vodo, hkrati pa nastopa kot del problema, zlasti tam, kjer se jo na netrajnostni način uporablja kot vir vode za namakanje. Kar 10 do 20 % svetovne proizvodnje hrane je odvisno od takšne rabe podzemne vode, zato bo ob presahnitvi teh virov ogrožen tudi takšen delež proizvodnje hrane. Čeprav je podzemna voda že sedaj pomembna kot vir pitne vode in kot vir namakanja v proizvodnji hrane, pa je splošna ugotovitev konference ta, da je to vir, ki je premalo znan in razumljen, ter da so razvoj in raziskave na tem področju daleč za primerljivim poznavanjem površinskih vodnih teles. Ne le da imamo pri tem opraviti z velikim primankljajem v znanju o pojavnosti podzemne vode, temveč imamo primankljaj tudi pri razumevanju njenega socio ekonomskega konteksta. V prihodnje bo treba veliko energije vložiti v upravljanje in vladovanje podzemne vode, prav tako bo treba izboljšati prenos sodobnih digitalnih tehnologij v izkoriščanje in zaščito podzemne vode, predvsem pa razviti mehanizme za financiranje dejavnosti, ki so povezane s podzemno vodo.
Vrh OZN o podzemnih vodah v Parizu je bil izredno pomemben dogodek. Podzemna voda je bila končno prepoznana kot pomemben vir in del vodnega kroga, ki ga ne smemo spregledati. Z dogodkom je postala vidna izven ozkih strokovnih in znanstvenih krogov, njen pomen so prepoznali tudi politični odločevalci na različnih nivojih ter drugi deležniki, tako v nevladnem kot v finančnem sektorju. Vendar lahko vrh do neke mere tudi kritiziramo. V vseh razpravah se je podzemno vodo obravnavalo predvsem kot vir, in večina razpravljalcev jo je nekritično razumela kot neomejen vir, ki nam bo pomagal razrešiti marsikatero zagato, povezano z vodo, ki je ne uspemo razrešiti s pomočjo površinskih vodnih teles. Takšen pogled je v marsičem napačen in tudi nevaren. Ne smemo se osredotočati le na uresničevanje cilja 6. Podzemne vode ne smemo razumeti le kot vir, temveč kot integralni del vodnega kroga, v katerem vpliv na eno komponento pomeni vpliv na druge komponente in obratno. Če se danes bolj ali manj zavedamo, da v območju površinskih vod ne smemo početi česar koli, naj velja to tudi za podzemno vodo. Podzemna voda je mnogo več kot le vir, je ekosistem, predstavlja posrednika pri regulaciji temperature tal in njihove rodovitnosti, hkrati pa znotraj vodonosnikov potekajo številni procesi masnega transporta, ne le vode, temveč številnih drugih snovi. Do razumevanja vseh teh procesov na nivoju odločanja in politik je na globalni ravni še dolga pot. Prav zaradi tega je, kar so na žalost poudarjali le redki razpravljalci, potrebna boljša splošna izobrazba o podzemni vodi, potrebno je tisto, kar bi lahko zapisali z ne najbolj posrečenim prevodom iz angleščine, večja pismenost o podzemni vodi.
Kaj pa vloga Republike Slovenije in njenih predstavnikov na vrhu OZN o podzemni vodi? O tem pa več v naslednjem prispevku.
prof. dr. Mihael Brenčič
Preberite še druge povezane prispevke avtorja z naslovi:
Svetovni teden vode v Stockholmu
Stockholmska nagrada za vodo v letu 2022 – Wilfried Brutsaert
