Mnenje na temo akumulacije Suhorica

V javnosti se pojavlja veliko nasprotovanj akumulaciji Suhorica kot vodnemu viru za Obalo in kraško zaledje. Tudi na spletni strani SDZV najdemo veliko odmevov na to temo. Ker so argumenti za to rešitev premalo pojasnjeni, navajam nekatere od teh argumentov:

1. Varnost vodnega vira. V prostoru predvidene akumulacije in ožjem prispevnem področju Suhorice so gozd  (81 %) , slabša kmetijska zemljišča (19 %) in ena kmetija. Prisotna je še lokalna cesta v Suhorje. Torej v zaledju Suhorice ni odpadnih voda naselij in odpadnih voda iz industrije in obrti, ni izpiranja iz intenzivnega kmetijstva.Tako se izpirajo v akumulacijsko jezero samo naravne razgradljive organske spojine. V prispevnem območju Rižane so med drugim tudi prometnice, cesta (pred leti izliv cisterne z nafto v reko Rižano pri kraju Rižana) železnica ( leta 2019 izliv kerozina iz železniške cisterne pri Hrastovljah). Izvir Brestovica tik ob meji z Italijo, ki ima velik del prispevnega območja v Italiji, leži v bližini avtoceste, železnice in morja v zelo urbaniziranem okolju. 
2. Glede bojazni za kakovost vode v akumulacijskem jezeru velja opozoriti na akumulacijo Butoniga v Hrvaški Istri, oddaljeno zračne linije od Suhorice ranga 40 km. Akumulacija, namenjena za oskrbo s pitno vodo in obrambo pred poplavami, obratuje od leta 1988. Površina povodja rečice Butoniga na pregradi je 73 km², površina jezera 2,45 km², prostornina akumulacije je 19,7 mio m³, prostor za usedline pa 2,2 mio m³. Voda iz Butonige oskrbuje potrošnike v Pazinu, Poreču in Rovinju, kapaciteta vodnega vira in čistilne naprave je 1000 l/s. Odvzeta voda iz akumulacije se pred uporabo čisti na čistilni napravi, zgrajeni leta 2002. Proces čiščenja obsega sledeče faze: predčiščenje (predozoniranje, koagulacija, flokulacija in flotacija), hitra filtracija, glavno ozoniranje, počasna filtracija, dezinfekcija in korekcija pH vrednosti. Zastavlja se vprašanje, če podatki iz Butonige za Suhorico niso relevatni, in kje je strokovni razlog Težava Butonige je plitvo dno akumulacije, saj se v poletnih mesecih voda ogreje po celotni globini jezera. Suhorica ima koncept z zaščitno plastjo vode na vrhu, ki se poleti ogreje (epilimnij), vendar se ne koristi za oskrbo s pitno vodo, temveč je to le voda iz hipolimnija.
3. Zaradi staranja prebivalstva se veča poraba zdravil, katerih ostanki pridejo v odpadne vode.Obstoječečistilne naprave niso bile načrtovane za odstranjevanje obstojnih organskih spojin, kot so ostanki zdravilnih učinkovin, zato mejne vrednosti mikroonesnaževal na iztoku iz čistilnih naprav niso predpisani. V odpadnih vodah prav tako analize dokazujejo vsebnosti mamil, mikroplastike in virusov . Prečiščene odpadne vode odtečejo praviloma v površinske odvodnike, ki nizvodno napajajo podzemne vode, ki se črpajo za pitno vodo (Ljubljana, Maribor …). Od januarja 2021 velja direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, tako imenovana direktiva o pitni vodi, ki zahteva, da je potrebno pri določanju vrednosti parametrov, uporabljenih za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, upoštevati javnozdravstvene vidike in metodo ocenjevanja. Uredba o spremljanju stanja površinskih voda iz leta 2016 pa vsebuje seznam 10 snovi, ki jih je potrebno spremljati: naravni in sintetični hormoni, antibiotiki, pesticidi in dodatki k hrani. Isti seznam snovi je zastavljen tudi za podzemne vode. Imamo na voljo vodni vir, kjer je nevarnost tovrstnih onesnaževanj izključena, uporabimo ga!
4. Pri načelu, da uporabljamo kot vir pitne vode predvsem podzemno vodo, ne smemo pozabiti, da je na ozemlju Slovenije prisotna podzemna voda dveh tipov glede na vodonosnik. Prvi tip so peščeno-prodni zasipi rek Save, Savinje, Drave, Mure, drugi tip pa je apnenčasti in dolomitni vodonosnik na Krasu. Aluvialni nanosi so odlične naravne čistilne naprave za podzemno vodo, kar s pridom izkoriščamo za zajetji pri oskrbi s pitno vodo. V podzemnih vodah na Krasu pa teh čistilnih učinkov ni. Zaradi zelo dobre prepustnosti karbonatnih kamnin se na kraških območjih onesnažena padavinska voda hitro infiltrira v podzemlje in po razpokah in kanalih z majhno samoočiščevalno sposobnostjo odteka proti izvirom in zajetjem. Zaradi posebnih značilnosti kraških vodonosnikov ter nevarnosti hitrega širjenja in dolgotrajnega pojavljanja morebitnega onesnaženja lahko izvajanje neprimernih dejavnosti znotraj zaledja resno ogrozi njegovo kakovost. Zajetje Malni uporablja KOVOD Postojna za oskrbo s pitno vodo občin Postojna in Pivka.  Za zajetjem čistilna naprava za pitno vodo vsebuje elemente: mehansko kemijsko čiščenje: groba (pred)filtracija,  predozoniranje, koagulacija/flokulacija in flotacija ter sedimentacija, filtracija (peščeni filtri), glavno ozoniranje, aktivno oglje, zaščitna primarna in rezidualna dezinfekcija pred distribucijo. Končno čiščenje uporablja ultrafiltracijo. Izbor tehnologije čiščenja so narekovali zajem podzemne vode v krasu in izredno široki vodovarstveni pasovi. Podobno čiščenje je potrebno v zajetju Mrzlek, ki ga uporablja Vodovod Nova Gorica (zajetje  podzemne vode visokega krasa Trnovsko-Banjške planote). Na kraškem območju izkoriščamo  v odsotnosti podzemne vode izvire kraških rek Rižane (Rižanski vodovod Postojna)  in Hublja (oskrba s pitno vodo ajdovskega dela Vipavske doline). Čiščenje podzemne vode v Krasu se ne razlikuje od čiščenja voda površinskih odvodnikov.
5. V javnosti se večkrat priporoča varianta z povezovanjem treh obstoječih vodovodov: Rižanski, Kraški in Ilirskobistirški vodovod kot alternativna varianta. Varianta Suhorica je ravno ta rešitev , saj bo to dodatni vodni vir za Obalo in rezervni vodni vir za Kras in Ilirsko Bistrico, saj sta zadnja dva vodovoda odvisna od enega samega vodnega vira.
6. V javnosti se navajajo dimenzije objektov: višina pregrade 53 m, površina gladine v rangu Bohinjskega jezera. Dejanske dimenzije trenutno niso znane, saj je dokumentacija, ki bo določila te dimenzije, šele v izdelavi .

Dr. Uroš Krajnc, u.d.i.g.

foto Klemen Razinger