Scroll Top

Nagovor na prireditvi ob svetovnem dnevu voda, Tehniški muzej Bistra, 22. marec 2024

»Moja reka praznuje«

Nagovor na prireditvi ob svetovnem dnevu voda

Tehniški muzej Bistra, 22. marec 2024

dr. Pavel Gantar

 

foto: Aleksander Šenekar in Andrej Klemenc

 

Osnovno sporočilo letošnjega Dneva voda – Voda za mir – govori o povezavi med dvema vrednotama, od katerih prva spada, kot temu rečemo, v »svet narave«, in druga v »svet družbe«. Če je voda v svoji osnovi naravna in materialna in je pogoj za življenje nasploh, seveda tudi za človeško, je mir v temelju nematerialen, je naš družbeni konstrukt in družbeni dogovor, ki omogoča, da živimo v svetu nenasilja, in se namesto zatekanja k prevladi in nasilju obračamo k sodelovanju in vzajemnosti. Tako voda kot tudi mir ustvarjata in ohranjata življenje.

Razmerje med vodo in človekom oziroma človeško družbo je seveda staro toliko, kot je star človek. Pravzaprav so sledi oblikovanja človeške družbe že od vsega začetka povezane z vodo. V zvezi z dostopom do nje so se, med drugim, oblikovala tudi prva pravila skupnostnega življenja, še posebej tedaj, kadar je bila redka dobrina, zlasti pa od tedaj, ko je človek prešel na stalno poselitev in se lotil kmetovanja. Voda je tako postala tudi družbena, vtkala se je v družbena razmerja, tisti, ki so uspeli vzpostaviti nadzor nad njo, so lahko nadzorovali tudi druga področja družbenega življenja.

Voda je postala tudi nematerialna – dobila je različne pomene in simbolne funkcije. Navsezadnje pa tudi politična. Vzpostavila se je kot sredstvo politične, verske in gospodarske vladavine, obenem tudi kot nekaj, kar je treba ukrotiti in družbenim potrebam. Začelo se je dolgo in nelagodno razmerje med vodo in človekom oziroma med človeško družbo. To razmerje se je še posebej zaostrilo z nastopom moderne dobe, ki jo zaznamujejo skokovit znanstveni in tehnološki napredek, razvoj kapitalizma, dominacija nad naravo in rast prebivalstva.

Pogosto spregledamo, kako pomembno vlogo je imela voda oziroma njena uporaba v procesih, ki so oblikovali svet, kakršnega poznamo danes. Postala je gradnik procesov industrializacije, urbanizacije in globalizacije. Brez iznajdbe parnega stroja si ne znamo predstavljati prehoda iz manufakturnega v industrijski način proizvodnje, brez vode si ne znamo predstavljati procesa elektrifikacije, ki je najprej temeljil na proizvodnji električne energije iz hidroelektrarn. Od izgradnje Hooverjevega jezu v sredini 30tih let prejšnjega stoletja je bilo v 140 različnih državah zgrajeno približno 45 000 velikih pregrad (z višino 15 metrov ali več), ki so zajezile okoli 70 % velikih rek na svetu in ustvarile površine vodnih zajetij v velikosti današnje Kalifornije. Navdušenje nad velikimi pregradami ni imelo samo ekonomske motivacije. Gradnja pregrad je bila simbol napredka in zmage človeka nad divjo naravo in je hkrati legitimizirala politične oblasti, ki so jih zgradile.

Skokovito se je povečevala tudi raba vode za namakanje v kmetijstvu – vsaj 70 % vse zajete in zadržane vode steče skozi namakalne sisteme na kmetijske površine. Seveda se je povečevala tudi oskrba z varno pitno vodo, predvsem v bolj razvitih predelih sveta, in komercialna poraba vode v industriji pijač. David Solomon navaja, da »že samo pet velikih korporacij na področju prehrane in pijač – Nestlé, Unilever, AnheuserBusch in Coca Cola – porabijo toliko vode, kot bi jo potrebovali za dnevne domače potrebe vseh ljudi na tem planetu«.

Še najbolj pa se je spremenilo naše razumevanje in odnos do vode. Moderno pojmovanje vode ni staro niti 200 let in sega v drugo polovico 19. stoletja. Pred tem so govorili o vodi v množini, o različnih vodah, o oceanih, rekah, potokih, izvirih, o sveti vodi, o zdravilni vodi. Različne vode so imele svojo lastno identiteto in subjektivnost.

Enotno in abstraktno pojmovanje vode se je uveljavilo šele z odkritjem kemične formule H₂O, ki nam razkriva, da je voda voda, ne glede na to, kje se nahaja in v kakšni obliki oziroma fizikalnem stanju. Abstraktno razumevanje vode je vzpostavilo tudi ločnico med človekom/družbo na eni in vodo/naravo na drugi strani. Voda je nekaj, kar je zunaj nas, je nevtralni resurs, ki ima pomen le, če je na razpolago človeku, da ga izkoristi za svoje namene. Ali kot se je izrazil eden od ekonomistov preteklega stoletja – »resursi ne obstajajo, ampak to šele postanejo«, če jih prepoznamo kot koristne za človeka, sicer nimajo pomena.

Radikalna instrumentalizacija vode, ki jo gledamo samo skozi prizmo človekovih potreb in ekonomskih koristi, ob tem pa zanemarjamo njene druge pomembne vloge v procesu življenja na Zemlji, je seveda pripeljala do tega, da se je voda znašla pod pritiskom in stresom. Govorimo tudi o krizi moderne vode. Spoznanje, da je voda ogrožena na različne načine, ni od včeraj. Prva opozorila so se začela pojavljati že pred več kot petdesetimi leti, veliko mednarodnih sporazumov in konvencij je bilo sprejetih na globalni ravni v okviru Združenih narodov, pa tudi v regionalnih okvirih med državami, ki si delijo ista morja in porečja.

Pa vendarle smo danes tam, kjer smo. In podatki Združenih narodov, ki so jih podali ob letošnjem Dnevu voda, so zgovorni. Navajam jih samo nekaj:

  • 2,2 milijarde ljudi še vedno nima varne pitne vode, vključno s 115 milijoni ljudi, ki pijejo površinsko vodo (WHO/UNICEF, 2023).
  • Približno polovica svetovnega prebivalstva se sooča s hudim pomanjkanjem vode vsaj v delu leta (IPCC, 2022). Po pričakovanjih bodo te številke še narasle, k čemur bodo prispevale podnebne spremembe in rast prebivalstva (WMO, 2022).
  • V zadnjih 50 letih na seznamu naravnih nesreč prevladujejo na vodo vezane nesreče in so vzrok za 70 % vseh smrti, povezanih z naravnimi nesrečami (Svetovna banka, 2022).

Voda je seveda tudi močno vpeta v neoborožene in oborožene konflikte, tako znotraj držav kot tudi med državami. Seznam z vodo povezanih konfliktov od leta 1980 do danes vsebuje 1.300 vnosov. Kot pravi uveljavljeni raziskovalec dr. Peter Gleick v svoji najnovejši knjigi Three Ages of Water, voda v zvezi s družbenimi konflikti in spopadi nastopa v treh različnih vlogah:

  • Kot sprožilec konfliktov v zvezi z nadzorom pri dostopu do vode;
  • Voda in vodni viri so lahko sredstvo nasilja v spopadih med različnimi skupinami in v boju za ozemlje;
  • Voda je lahko žrtev oboroženih in neoboroženih spopadov.

Avtor poudarja, da imamo v današnjih časih razmeroma redko opraviti z razmerami, v katerih bi voda nastopala kot sprožilec oziroma kot dominantni dejavnik v meddržavnih spopadih v zvezi z nadzorom in alokacijo vodnih virov. Primerov, ko si države delijo skupne vodne vire, se dogovarjajo in sporazumevajo, čeprav ne brez težav, je več kot poskusov reševanja z nasiljem. Vendar je treba vedeti, da kar 60 % celinskih vodnih tokov spada v čezmejne vode. Od 153 držav jih zgolj 24 sporoča, da so vsa njihova čezmejna porečja urejena z mednarodnimi sporazumi o sodelovanju.

Primer, ko voda nastopa kot sredstvo ali celo kot orožje v nasilju, v današnjem času opazujemo v Gazi, ko izraelska država odteguje oskrbo z vodo civilnemu prebivalstvu, kar neposredno ogroža njihova življenja in povzroča smrt številnih prebivalcev, predvsem pa otrok in starejših.

Voda je tudi žrtev oboroženih spopadov, kot na primer v Ukrajini, kjer ruski agresor pogosto uničuje vodooskrbno infrastrukturo in prisiljuje ljudi, da se prej ali slej umaknejo z ogroženih območij. Tudi sicer imamo neredko opraviti s poskusi uničevanja tradicionalnih vodnih virov z namenom, da bi prebivalce prisilili v sheme privatizirane oskrbe z vodo. Na srečo je vsaj v Latinski Ameriki veliko takih poskusov tudi propadlo.

Lahko bi torej dejali, da je v vodnih konfliktih voda še dodatno instrumentalizirana za različne osvajalske cilje, za neobrzdane profite ali pa preprosto za politično prevlado.

Alternativa temu je voda za mir. Ali kot pravi dokument ZN ob letošnjem dnevu voda: mirno sodelovanje pri vprašanju voda se lahko preslika v mirno sodelovanje na vseh področjih. Če sodelujemo pri usklajevanju človekovih pravic in potreb vseh, lahko voda predstavlja silo za stabiliziranje razmer in katalizator za trajnostni razvoj. Delovati moramo na podlagi spoznanja, da voda ni samo vir, ki ga uporabljamo in si ga poskušamo pridobiti, ampak tudi človekova pravica, neločljivo povezana z vsemi področji življenja.

In če bo letošnje vodilno sporočilo – Voda za mir – vsaj malo prispevalo k temu, da bomo konflikte, spore in spopade, ki danes pustošijo po zemeljski obli in v katerih v različnih vlogah nastopa tudi voda, uspeli spremeniti v razmere dogovarjanja, pogajanja in sodelovanja, bomo vsaj za korak bližje miru. Alternative pravzaprav nimamo.

Na prvi pogled bi lahko dejali, da nas v Sloveniji letošnje geslo Voda za mir ne zadeva, saj nagovarja globalne vodne probleme, iz katerih smo zaenkrat in na srečo še izvzeti. Vendar se motimo. Nagovarja tudi naš odnos in ravnanje z vodo doma. Voda postaja vse bolj družbeno in politično občutljiva tema. Navsezadnje smo človekovo pravico do vode ob vsesplošnem družbenem in političnem soglasju vpisali v Ustavo, pri čemer o pravici do vode drugih živih bitij nismo povedali dosti. Upal bi si trditi, da je voda pri nas postala medij simbolne identifikacije, enotnosti in povezanosti ljudi v skupnost, ob tem, ko se ne moremo strinjati o skoraj ničesar drugem. To se je dodatno pokazalo tudi ob referendumu o dopolnitvah Zakona o vodah leta 2021, ko se je skoraj polovica polnoletnih državljank in državljanov napotila na volišča in z več kot štiripetinsko večino potrdila zavezanost vodi kot skupnemu, oziroma javnemu dobru.

Voda in naš odnos do nje pa ni le medij soglasja in enotnosti, ampak tudi medij družbenih sporov, konfliktov in javnih razprav. Pravzaprav ne beležimo niti enega resnejšega posega v vodo, ki ne bi naletel na različna mnenja, odobravanja in nasprotovanja, pa naj gre za protipoplavne ureditve, oskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda, gradnjo hidroelektrarn, vzdrževanje vodotokov, vodovarstvena območja ter zaščito in ohranjanje vodnih ekosistemov. In to je dobro, čeprav marsikomu povzroča težave. Vse večje zanimanje javnosti in različnih akterjev prinaša jasno sporočilo politiki, da mora reorganizirati in demokratizirati upravljanje z vodami na način, ki bo omogočil vključevanje prebivalcev, lokalnih skupnosti v procese odločanja.

Tudi pri nas doma je lahko voda priložnost za konflikte in spore ali pa za sodelovanje. Izbira je naša.

 

Več informacij o dogodku je na voljo na spletni strani Občine Borovnica:  https://www.borovnica.si/objava/907997

 

 

 

Sorodni prispevki