Ob svetovnem dnevu voda, 22. marec 2020

Svetovni dan voda 2020: »Podnebne spremembe«

Narava in z njo naše okolje se neprestano spreminjata in odzivata na spremembe, ne glede na to, ali so te posledica naše dejavnosti ali pa naravnih pojavov, na katere človeštvo nima vpliva. Tako imamo ljudje velik vpliv na krčenje gozdov, preusmeritve ali zajezitve vodnih tokov, na izkoriščanje naravnih virov ter na onesnaževanje zemlje, vode in zraka. Narava in njena neverjetna moč prilagajanja s težnjo po ravnovesju je odvisna od biotske raznovrstnosti in časa, ki ga posamezne vrste potrebujejo za prilagoditev na nove spremembe. Človeštvo se s svojo inteligenco sočasno z naravo umetno prilagaja neugodnemu stanju okolja, s svojo dejavnostjo pa v njej povzroča še večje neravnovesje. Očitno je, da se je človeštvo zaradi svojega pohlepa in želje po udobnem življenju, ki ne sledi nasvetom ‘porabi kolikor potrebuješ in živi v sožitju z ostalimi živimi bitji’, v celoti oddaljilo od osnovnih načel narave. Želimo si, da se narava prilagaja nam, a pozabljamo, da bo človeštvo v tej bitki za nadvlado narave ‘potegnilo kratko’. Bolj kot si jo želimo pokoriti, večje bodo spremembe, ki nas bodo potegnile v vrtinec še večjega neravnovesja. Kako ranljivo je človeštvo, nam letos lepo kaže nemoč pri omejitvi širjenja koronavirusa Covid-19. Tako neznaten in tako preprost, a z veliko močjo nad človeštvom.

Podnebne spremembe kot posledice delovanja človeštva že nekaj časa kažejo na spremembe v našem okolju in naravi. Daljša sušna obdobja, ki jim sledijo kratke in intenzivne padavine, našo zemljo siromašijo. Zemlja se po daljšem sušnem obdobju preveč posuši, vodne zaloge v podtalnici pa upadajo. V času intenzivnih padavin se pojavljajo plazovi in poplave, voda prehitro odteka čez posušeno zemljo in s seboj spira rodovitno zgornjo plast. Hitro odtekanje vode je posledica tudi nepravilno reguliranih vodotokov in osušenih močvirij. Močna neurja z vetrovi lomijo in podirajo drevesa, gozdovi se krčijo in tako še dodatno negativno vplivajo na poslabšanje stanja našega okolja.

In kako občutijo spremembe komunalna podjetja, ki se soočajo z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode? Zaradi povečanja intenzivnosti kratkotrajnih padavin se hipno poveča količina mešane komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode v kanalizacijo. Ker kanalizacijski sistem in posledično čistilna naprava lahko sprejmeta le določeno količino mešane odpadne vode, le ta v času intenzivnih padavin preplavlja naše ceste, kleti in se sočasno preko razbremenilnikov prelije v naše vodotoke. Naši vodotoki tako postanejo odvodniki sicer mešane odpadne vode, ki pa ni očiščena primesi. V prihodnosti bo potrebno zgraditi ločene kanalizacijske sisteme brez oziroma z malo padavinske vode. Potrebno bo zgraditi zadrževalnike prvega naliva in preko razbremenilnikov prepustiti le vodo, ki bo razbremenjena večjih nečistoč. Čistilne naprave na drugi strani v času padavin sprejmejo razredčeno vodo, ki jo je zaradi neustreznega razmerja hranil težje očistiti in iz tega razloga potrebujejo dodatek kemikalij, kar v globalnem smislu pomeni manjši doprinos pri zmanjševanju onesnaževanja okolja.  

Kaj lahko kot posamezniki storimo v smeri blaženja teh sprememb? Velikokrat z nostalgijo slišimo, da bi radi živeli v bolj čistem in bolj predvidljivem okolju, kot so v njem živeli naši stari straši. In tudi če si to želimo, tega pravzaprav niti ne znamo. Stalna želja po nenehni gospodarski rasti v ljudeh namenoma vzbuja željo po kupovanju vedno novih izdelkov, ki jih za osnovno življenje v resnici ne potrebujemo. V naših domovih so nakopičene stvari, ki nam ob nakupu začasno vzbujajo zadoščenje po nečem novem, na koncu pa končajo praktično neuporabljene v smeteh. Zadnja leta veliko govorimo o krožnem gospodarstvu, ki pa lahko ljudi tudi zavaja in jih usmerja v nove nakupe. V resnici se danes le manjši delež snovi ponovno vgradi v nove izdelke, vse ostalo konča v regijskih centrih za ravnanje z odpadki, na deponijah, v nerazvitem svetu pa v naravi na divjih odlagališčih, v rekah in oceanih. In da, vsekakor potrebujemo sežigalnice, da bi odstranili to, kar smo proizvedli. Z odlaganjem odpadkov na deponijah probleme le prelagamo v prihodnost in pri tem že danes ogrožamo naše vode, saj se na primer izcedne vode iz odlagališč zaradi mešanih odpadkov zelo težko prečistijo. Podobno poleg naših voda zaradi požarov na deponijah ogrožamo tudi zrak. 

Zato že danes potrošniki raje kupujmo kakovostne izdelke, da jih ne bomo zavrgli že po prvi uporabi. To velja tako za tekstil, ki je eden največjih onesnaževalcev voda, kot tudi za ostale izdelke. Zahtevajmo izdelke s čim manj embalaže, zahtevajmo, da se zavrženi izdelki z recikliranjem znova obdelajo, predelajo ali vgradijo v nove izdelke, sicer se pa trajno uničijo, da bi imeli čim manjši vpliv na okolje in naravo.

Spoštujmo zemljo in rodovitna polja uporabljajmo za pridelavo hrane, ne pa za gradnjo novih nakupovalnih centrov. Spoštujmo gozdove in jim pomagajmo, da si hitreje opomorejo zaradi poškodb, ki jih povzročajo neurja in škodljivci ter jih prekomerno ne izkoriščajmo. Naši gozdovi so naša pljuča in hranilniki vode. Spoštujmo vode in jim pustimo svoj prostor, ne vpenjajmo jih v okove. Nove hidroelektrarne bodo res prinesle dodatne vire zelene električne energije, vendar bodo na drugi strani močno ohromile povezave z viri pitne vode, zmanjšana bosta njena samočistilna sposobnost ter transport sedimentov in hranil, spremenilo se bo okolje in narava v in ob rekah. 

 

Narava ne potrebuje ljudi, ljudje potrebujemo naravo in naravne vire. Naravo moramo spoštovati, jo poslušati, ji slediti in pomagati pri njenem iskanju ravnotežja. Postanimo ponovno del narave in podnebne spremembe bodo postale del nas.

dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda

 

 

 

Svetovni dan voda 2020: »Podnebne spremembe«

 

Narava in z njo naše življenjsko okolje se neprestano spreminjata, odzivata in prilagajata na spremembe. Različne aktivnosti človeka so povezane z vodnim okoljem, največjim kulturam je voda omogočila razvoj. Karkoli počnemo na kopnem, se odrazi v vodnih okoljih, celinskih in morskih, na površini Zemlje in pod njo. Vplivi so komaj zaznavni, a pogosto kronični, nekateri že usodni za številne oblike življenja. Onesnaževanje in obremenjevanje vodnih teles v dobi antropocena je vse večje, usodno, človek pa resno izpostavljen nevarnostim. Narava sicer teži k dinamičnemu ravnotežju, človeška družba nasprotno k trajnostnemu razvoju. 

Vzdržnost vodnih ekosistemov pa je odvisna od biotske pestrosti in prilagajanja posameznih vrst. Človeštvo se prilagaja novemu stanju okolja, ki običajno ni v sožitju z naravo, temveč v njenem nasprotju, in s svojo dejavnostjo povzroča še večje neravnovesje. Očitno je, da se je človeštvo zaradi napredka družbe oddaljilo od osnovnih načel narave. Trajnostna raba ekosistemskih storitev, darov narave, je le še všečna paradigma, naravni procesi in biotska pestrost pa sledijo zakonom narave. Postavili smo se nad naravo, z njo gospodarimo, upravljamo, izkoriščamo njene naravne dobrine, tudi vodne vire. Narava se nam ne ukloni, vrača z vremenskimi ujmami, organizmi, ki jih imenujemo škodljivci, boleznimi in spremenjenim podnebjem. 

Podnebne spremembe so izrazito posegle v naš vsakdan, so priročno politično mašilo in najbolj prepoznavno dejstvo družbenega konteksta trajnostnega razvoja družbe, ne narave. Tudi narava se spreminja, samočistilne sposobnosti vodnih teles so manjše. Spremembe so tudi v vodnem ciklu vse bolj vidne. V času intenzivnih padavin se pojavljajo plazovi in poplave, voda prehitro odteka čez posušeno zemljo in s seboj spira rodovitno zgornjo plast. Zaradi reguliranih vodotokov in osušenih močvirij voda odteka in ne polni v zadostni meri naše podtalnice. V Sloveniji se spremembe prepoznajo v  povišani temperaturi že za več kot 2°C, povečana je intenzivnost kratkotrajnih padavin, dejanskih sprememb v vodnih telesih in njihovih združbah pa še ne prepoznamo.

Zaradi povečanja intenzivnosti kratkotrajnih padavin in vpliva na čiščenje odpadnih voda se je povečala količina mešane komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode v kanalizaciji, ki se preliva mimo čistilnih naprav v okolje. Čistilne naprave dobijo razredčeno vodo, ki zmanjša učinkovitost čiščenja in ima neustrezno razmerje hranil. Da bi omilili te negative pod

nebne spremembe, moramo graditi ločene kanalizacijske sisteme in  neonesnaženo padavinsko vodo ločeno odvajati v okolje. S pitno vodo moramo ravnati preudarno in moramo paziti, kaj odvajamo v kanalizacijske odtoke, saj s tem poskrbimo, da se bo odpadna voda tudi ustrezno čistila. Neprečiščena voda v okolju vpliva na organizme in preko pitnih voda na vse nas.

Tudi brez podnebnih sprememb so naša vodna telesa in vodni viri že močno spremenjeni, celo ogroženi. Ne zavedamo se dovolj, da so vodna telesa zrcalo našega početja, rabe prostora in načina življenja. Voda ni le vir življenja, je vse bolj tudi vzrok smrti milijonov ljudi po svetu, raznaša in prinaša bolezni. Čas je, da politika začne ukrepati, stroka je že veliko povedala.

 

Prof. dr. Mihael J. Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda

 

Svetovni dan voda 2020 – World Water Day 2020

 

 

Svetovni dan voda in koronavirus Covid -19

COVID-19: World Water Day

Opomba: Letošnji svetovni dan voda bo zaradi omejevanja širjenja koronavirusa Covid-19  potekal v posebnih okoliščinah, opozarjajo v Organizaciji združenih narodov (OZN), kjer sledijo navodilom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO)Nekateri dogodki v svetu so odpovedani ali pa preloženi.

V ospredje tudi pri nas postavljamo odgovornost, varnost in solidarnost. Vsak od nas ima pri tem pomembno vlogo.

Ostanite zdravi in v zvezi z ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa dosledno upoštevajte navodila pristojnih organov in služb.