Prazniki vode
Voda in mednarodni dnevi – uvod v obeleževanje posameznih dni
V medijih pogosto zasledimo objave, ki se začnejo z besedami: »Danes je mednarodni dan …«, nato pa se sporočilo nadaljuje z razlago, zakaj na ta dan obeležujemo nek dogodek, ali pa zakaj je pomembno, da ravno na ta dan nečemu posvetimo pozornost. V sodobnem koledarju skorajda ne mine dan, da ta ne bi bil čemu posvečen. Nekateri mednarodni dnevi so javnosti dobro poznani in široko sprejeti, drugi pa so komajda znani, običajno le tistim, ki jim je ta dan namenjen.
Mednarodne ali svetovne dneve, posvečene posameznim temam, lahko razdelimo v več skupin. V prvi, v katero je uvrščeno največ mednarodnih dni, so dnevi, ki jih prepoznava Organizacija združenih narodov – OZN. V drugo veliko skupino sodijo mednarodni dnevi, ki jih zagovarjajo mednarodne nevladne organizacije različnih profilov in interesov, od naravovarstvenih in izobraževalnih do ozko strokovno usmerjenih profesionalnih organizacij. Med slednjimi je gotovo najbolj znan Dan Zemlje, ki ga vsako leto obeležujemo 22. aprila. Ne tako redko z mednarodnimi dnevi zaznamujemo tudi regionalne dogodke ali praznovanja, ki so omejeni na posamezne skupine držav, ali pa na kontinete, zaradi česar jih v drugih delih sveta ne poznajo.
Slika 1: Uradni logotip ciljev trajnostnega razvoja
Posvečanje dni posameznim temam je že zelo staro. Najprej je šlo za praznike, kjer že beseda sama pove, da se je na ta dan praznovalo. Človeštvo že zelo dolgo pozna religiozne praznike, ki so stari toliko, kot je stara vera sama. V zahodnem svetu, ki ga obvladuje krščanstvo, je vsak dan posvečen vsaj enemu svetniku, za katerega so značilne posamezne lastnosti; najpogosteje svetniki ščitijo posamezno skupino ljudi, ali pa jih varujejo pred nesrečami ali boleznimi. Danes so pogosti državni posvetni prazniki. Posvetni prazniki so se v primerjavi z religioznimi pojavili mnogo kasneje; v zgodovini so bili to najprej rojstni dnevi vladarjev, ali pa obletnice pomembnih zmag in osvajalnih bitk. Šele v drugi polovici 19. stoletja zasledimo težnje, da se dnevi posvečajo občim temam, pomembnim za skupnost in človeštvo kot celoto. In tudi mednarodni dnevi so na nek način prazniki, s to razliko, da so državni prazniki zelo pogosto dela prosti dnevi, medtem ko pri mednarodnih praznikih, tako zaradi raznolikosti političnih ureditev po svetu kot zaradi dejstva, da jih je zelo veliko, dela prostega dneva ni mogoče razglasiti. Le redki mednarodni dnevi so razglašeni tudi kot državni prazniki, vendar ne povsod. Primer takšnega dneva je 8. marec, ko obeležujemo Dan žena, ki je v nekaterih državah dela prosti dan.
Z obeleževanjem svetovnega ali mednarodnega dne želi mednarodna skupnost dati posamezni temi, dogodku ali problematiki posebno težo. Mednarodni dnevi so priložnost za izobraževanje širše javnosti o pomembnih vprašanjih. Namenjeni so mobilizaciji politične volje z namenom, da se naslovijo pomembne teme ali pa se obeležijo pomembni dosežki. Mednarodni dnevi so pomemben element promocije, ozaveščanja in zagovora posameznih rešitev ter pristopov. Poleg organizacij, odgovornih za te dneve, se jim posvečajo še številni drugi deležniki; mednarodne interesne skupine in združenja, vlade, civilna družba, javnost, privatni sektor, šole in univerze. Organizacije, odgovorne za mednarodni dan, poskrbijo za gradiva, članke, izjave za javnost ter spremljajoče dokumente, ki jih mediji nato z veseljem uporabijo ter na ta način bolj ali manj spontano promovirajo in razlagajo problematiko, kateri je posvečen posamezen mednarodni dan. Neredko so ti dnevi povezani s celim nizom skrbno pripravljenih dogodkov, vključujoč novinarske konference in prireditve. Mednarodni dnevi so pomembni tudi zaradi tega, ker je v današnjem svetu, ko vsi hitimo, pozornost veliko lažje preusmeriti le na posamezen dan, kot pa jo ohranjati skozi daljši čas, čeprav so nekatere teme, ki jih nagovarjajo mednarodni dnevi, še kako aktualne in prereče ter bi jih morali imeti neprestano pred očmi.
Slika 2: Podzemna voda je bila vodilna tema svetovnega dneva voda 22. marca 2022
V okviru OZN je obeleženih največ mednarodnih dni (povezava). Te določa Generalna skupščina OZN. Predlagajo jih posamezne države ali skupina držav, o sprejemu in potrditvi posameznega dneva pa se na skupščini odloča s konsenzom. Zanimivo je, da razglasitev posameznega dne pogosto ni povezana s kakšnim od zgodovinskih dogodkov, temveč je odločitev o dnevu bolj presoja tega, kdaj bi ga bilo smiselno obeležiti glede na ostale teme, ki že imajo svoje dneve. Ko je mednarodni dan v generalni skupščini OZN dogovorjen, se sprejme resolucija, ki obrazloži, zakaj je posamezen dan vzpostavljen. Ta dokument tudi opredeli, kateri vidiki problema, ki ga naslavlja dan, so za države članice OZN in celotno človeštvo pomembni.
Neredko imajo v posameznem letu mednarodni dnevi vodilno temo. Mednarodni dnevi pod okriljem OZN so povezani z njenimi glavnimi aktivnostmi. Te so zagotavljanje in vzdrževanje miru in varnosti, promocija trajnostnega razvoja, zaščita človekovih pravic ter zagotavljanje in vzpostavljanje mednarodnega prava in humanitarnih akcij. Nekateri mednarodni dnevi so vzpostavljeni s strani agencij in organizacij OZN. Ti dnevi so usmerjeni nekoliko ožje in usmerjeno, vendar jih ne tako redko Generalna skupščina kasneje opredeli z resolucijo. Med državami članicami vlada velik interes, da se pod njenim okriljem sprejme pobuda za posamezen mednarodni dan. Zlasti diplomacije manjših držav na ta način iščejo svojo priložnost za promocijo in večjo prepoznavnost. Tako je v letu 2017 Republiki Sloveniji uspelo, da je bil 20. maj razglašen kot Mednarodni dan čebel (povezava).
Slika 3: Kanal nekdanjega rimskega akvadukta v Perugi v Italiji, ki je danes spremenjen v pešpot. Rimljani so vodo slavili s številnim prazniki (foto: Mihael Brenčič)
V okviru OZN ima vsak mednarodni dan svojo spletno stran (povezava). Ti dnevi imajo za OZN in njene agencije poseben pomen. Z njihovo pomočjo zasledujejo mednarodno odmevnost in pomembnost posamezne problematike. Vsako leto natančno spremljajo, kako se po svetu posamezni dnevi obeležujejo. Tako so nekateri dnevi zelo popularni in na globalni ravni sprejeti kot zelo pomembni. Takšna dneva sta na primer 8. marec – Dan žena, ali pa 10. december – Dan človekovih pravic. Veliko pozornost OZN namenja dnevom, ko se obeležujejo uradni jeziki OZN, z namenom, da se spodbuja večjezičnost in kulturna raznolikost. Z mednarodnimi dnevi je najbolj zaseden mesec junij, 21. marec pa je posvečen kar petim različnim dnevom.
Med popularnejšimi svetovnimi dnevi je tudi 22. marec, dan voda. To je edini svetovni dan, ki je v celoti posvečen vodi. Zanj je zadolžena krovna iniciativa OZN, imenovana UN-Voda (ang. UN-Water), ki združuje vse organizacije in agencije OZN, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z vodo (povezava). Kljub temu, da imamo samo en dan, ki je neposredno posvečen vodi, pa nam že nekaj preprostih premislekov o ostalih svetovnih dnevih pove, da marsikaterega med njimi lahko povežemo z različnimi vprašanji vode. Voda je tako esencialna in elementarna za človeka, da spodbuja različne povezave, aktivnosti in odnose, da lahko številne od svetovnih dni povežemo z vodo, čeprav se v osnovi ne osredotočajo nanjo in ta ni njihov primarni cilj. Takšne dneve bi lahko poimenovali prazniki vode.
Iskanje povezav med posameznimi svetovnimi ali mednarodnimi dnevi ter raznolikostjo pojavnosti vode in njenimi vplivi na družbo, je lahko zanimiva intelektualna pustolovščina. Hkrati je lahko pestro tudi potovanje po različnih poljudnoznanstvenih in kulturnih pogledih na vodo. Zadajmo si cilj, da v letu 2023 poiščemo čim več teh povezav. Ker je avtor teh zapisov hidrogeolog, bo pri tem še nekoliko bolj predrzen, saj bo najprej poskušal poiskati povezavo dneva s podzemno vodo, če pa mu domišljija in njegovo znanje tega ne bosta omogočala, pa bo iskal povezave z vodo na sploh. Seveda je mednarodnih dnevov preveč, da bi obravnavali vse, v nekaterih primerih pa bi bilo preveč posiljeno, da bi v problematiko, ki jo obravnava mednarodni dan, tiščali vprašanje vode. Bomo pa v naše popotovanje vključili tudi mednarodne dneve, ki kot takšni niso prepoznani s strani OZN, kljub temu pa jih prepoznavamo kot pomembna obeležja.
Pa krenimo na pot. Prvi v našem seznamu praznikov vode je Svetovni dan izobraževanja, 24. januar.
prof. dr. Mihael Brenčič
