Izobraževanje o vodi
Svetovni dan izobraževanja – 24. januar
V Splošni deklaraciji o človekovih pravicah je v njenem 26. členu zapisano, da ima vsakdo pravico do izobraževanja (povezava). Nadalje je v deklaraciji zapisano, da je izobraževanje usmerjeno k polnemu razvoju človekove osebnosti, utrjevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Organizacija združenih narodov – OZN je v svojih novejših prizadevanjih za zagotavljanje izobrazbe vsem ljudjem šla še nekoliko dlje. V 17 ciljih trajnostnega razvoja, ki so del Agende 2030 (povezava), je kot enega temeljnih izpostavila cilj 4, katerega ime se glasi »Kakovostno izobraževanje«. V OZN so z namenom, da bi ta cilj ustrezno izpostavili v odnosu do trajnostnega razvoja, decembra leta 2018 na plenarnem zasedanju Generalne skupščine v New Yorku 24. januar razglasili za Svetovni dan izobraževanja (povezava).
Slika 1: Vodilna fotografija Dneva izobraževanja 24. januarja 2023 (UNESCO).
Izobraževanje igra pomembno vlogo pri vzpostavljanju vzdržnih in odpornih družb ter prispeva k uresničevanju vseh ciljev trajnostnega razvoja. Izobraževanje je človekova pravica, javno dobro in tudi javna odgovornost. Otrokom zagotavlja, da se bodo lahko izvili iz primeža revščine in jim omogoča obetajočo prihodnost. Hkrati pa je poleg osnovnega izobraževanja pomembno tudi vključujoče in za vse enako kvalitetno izobraževanje, ne le za mlajše generacije. Brez vseživljenskega izobraževanja države ne bodo mogle doseči enakopravnosti spolov ter presekati kroga revščine, v kateri živijo milijoni otrok, mladih in odraslih. Na vseh področjih je izobraževanje treba pospešiti in predrugačiti tako, da bo ustrezno oblikovalo prihodnost, da bo ta vključujoča, relevantna in odporna na prihodnje krize in šoke. Da bo vse to tudi izvedljivo, moramo izvesti zeleni in digitalni prehod, doseči enakost med spoloma, vzpostaviti tudi izobraževanje v kriznih razmerah ter za vse te aktivnosti zagotoviti ustrezno finančno podlago. Izobraževanje je treba povezati s podnebno pravičnostjo, doseganjem enakopravnosti na vseh ravneh in z vzpostavljanjem človeku dostopnega in dostojnega dela, vse to pa povezati s trajnostnim razvojem. To so le osnovne teze, ki jih najdemo v dokumentih OZN v navezavi na izobraževanje (povezava).
Slika 2: Ikona 4 cilja trajnostnega razvoja – »Kakovostno izobraževanje«
Za pripravo in vodenje aktivnosti ob svetovnem dnevu izobraževanja je zadolžen UNESCO, agencija OZN, ki je odgovorna za izobraževanje in znanost. Prav skozi to njeno zadolžitev lahko odkrijemo številne povezave med izobraževanjem in vodo. Znotraj UNESCO deluje Medvladni hidrološki program IHP – UNESCO (povezava), ki se ukvarja z zelo širokim naborom hidroloških aktivnosti in z vodo v vsej njeni povezljivosti ter esencialnosti. Tako se je IHP – UNESCO v letu 2022 zelo angažiral na področju podzemnih voda in celotno lansko koledarsko leto posvetil tej problematiki. Vrhunec aktivnosti je bil svetovni vrh o podzemni vodi, ki se je med 6. in 8. decembrom 2022 odvijal v Parizu (povezava). V okviru vrha so bili obravnavani strateški dokumenti, pomemben del sporočila teh dokumentov pa je bil povezan z izobraževanjem. Mnogi razpravljalci so na panelih, ki so potekali v okviru vrha, poudarili, da je nujno doseči večjo pismenost na področju podzemnih voda. Ta je tesno povezana s tako imenovanimi pospeševalci trajnostnega razvoja na področju podzemnih voda. V navezavi na izobraževanje so bili ti opredeljeni zlasti v dveh oddelkih (povezava): podatki in informacije (ang. Data and Information) ter razvoj spretnosti (ang. Capacity Development). K temu lahko prištejemo še posebno razpravo o povezavi med znanostjo, politiko in prakso.
O vodi vsi govorimo in na vodo se vsi spoznamo. To je posledica tega, da je voda esencialna, elementarna, njena lastnost pa je povezljivost, tako znotraj družbe kot med živo in neživo naravo. Toda že kratek pogled na razkorak med znanjem o vodi na področju znanosti in laičnim znanjem pokaže, da moramo še veliko postoriti, da bomo zmanjšali to praznino. Kako?
Poti do cilja je več. Prvi korak je prav gotovo ta, da si prizadevamo za to, da so vsi podatki, povezani z vodo, odprti in prosto dostopni. Drugi korak je, da se je s podatki in znanjem o vodi, ki je širše kot zgolj navajanje številk in drugih kvantitativnih opredelitev, treba seznaniti tako, da bomo podatke in informacije pravilno razumeli in jih umestili v širši kontekst našega védenja, to pa je mogoče le ob ustreznem pristopu k izobraževanju. Učitelji, ki delujejo na vseh nivojih izobraževanja, morajo biti posredniki tega znanja. In prav pri vprašanju izobraževanja o vodi se izkaže, da bodo stroke, ki se ukvarjajo z vodo, morale skupaj s pedagoškimi strokovnjaki razviti nove in inovativne pristope. Vse bolj in bolj se kaže, da je prav pri izobraževanju o vodi klasični pristop ex-catedra neustrezen.
Slika 3: Terenske vaje iz hidrogeologije so lahko tudi zabavne. Študentje prenašajo čoln (foto: Mihael Brenčič)
Odprta družba in odprto znanje sta načina, s pomočjo katerih lahko dosežemo cilje trajnostnega razvoja. Delček v tem mozaiku lahko prispeva tudi »Projekt podzemna voda« (ang. The Groundwater Project), ki ga je ustanovil John Cherry, eden najbolj znanih hidrogeologov, ki je skupaj z Alanom Freezom avtor zelo znanega hidrogeološkega učbenika »Podzemna voda« (ang. Groundwater). Poleg tega ima za seboj številne pomembne znanstvene dosežke, z obilico visoko citiranih člankov, izjemno vidna pa je tudi njegova družbena aktivnost. Velja za enega najboljših promotorjev podzemne vode, njene trajnostne zaščite in rabe, ter tudi vode na sploh. Zaradi tega je tudi prejemnik dveh najpomembnejših globalnih nagrad s področja voda; Stockholmske nagrade za vodo, ki velja za Nobelovo nagrado za vodo (povezava), in Nagrade za vodo predsednika Singapurja Lee Kuan Yewa. Za obe nagradi je poleg prestiža značilen tudi relativno visok nagradni sklad, vendar pri slednji denar ne pripada osebno nagrajencu, temveč mora ta s pomočjo dodeljenega denarja izpeljati projekt, ki je povezan z vodo. In prav na tej točki je John Cherry naredil pomemben preboj na področju izobraževanja o vodi. Ustanovil je portal odprtega znanja o podzemni vodi, imenovan »Projekt podzemna voda« (povezava).
Na domači strani projekta so prosto dostopne knjige o podzemni vodi z besedili različnih profilov in zahtevnosti. Na začetku delovanja projekta je Cherry od založbe, pri kateri je izdal svoj učbenik, odkupil nazaj avtorske pravice in vsem omogočil do njega prosti dostop. Nato je okoli sebe zbral ekipo pomembnih in uveljavljenih hidrogeologov, ki so pripravili program izdaje besedil z namenom, da bo hidrogeološko znanje in znanje o vodi v kar največji meri opredeljeno, k pisanju pa so sodelujoči zatem povabili še druge hidrogeologe. Tako je pričela nastajati serija prosto dostopnih del o podzemni vodi, ki jih strokovnjaki in znanstveniki pripravljajo pro bono. Zaradi pomena tega projekta si vsak od avtorjev sodelovanje pri tem projektu šteje v veliko čast. Vsako od knjig je mogoče tudi pretočiti. Ker so knjige prosto dostopne, ta projekt za pridobivanje znanja spodbuja zainteresirano javnost tudi k jezikovnim prevodom. Tako so nekatera dela med njimi že prevedena v pomembnejše svetovne jezike. Dodana vrednost tega portala odprtega znanja pa je tudi ta, da skuša vzpostaviti poljudno znanstveno literaturo za vse starostne nivoje, od slikanic za otroke do izobraževalnih del za odrasle. Nadejamo se, da kmalu dobimo kakšnega od prevodov tudi v slovenščini.
Naj ta zapis končam s povabilom k branju in brskanju po spletnih straneh projekta Podzemna voda (povezava). Viri, ki so na voljo, niso relevantni le za razumevanje podzemne vode, pač pa tudi za razumevanje vode kot celote.
Znanje o vodi je pomembno!
prof. dr. Mihael Brenčič
