Trenutni klimatski scenariji za Slovenijo napovedujejo pogostejše pojavljanje suš, hkrati pa predvidevajo, da se količina celotnih letnih padavin ne bo pomembno zmanjšala in da bo ostala na enaki ravni kot do sedaj. Ali ni to nekoliko paradoksalno in protislovno?
V naši zavesti je suša tesno povezana s pomanjkanjem vode. Če se bodo suše pojavljale pogosteje, nas to napeljuje na sklep, da bo zaradi tega na dolgi rok tudi manj vode in s tem tudi manj padavin, da bo zaradi tega vedno bolj sušno. Če razmišljamo tako, to pomeni, da sta suša in sušnost dva med seboj tesno povezana pojava. Vendar, odnos med tema dvema pojavoma je kompleksnejši, kot se zdi na prvi pogled.
Suša je pojav pomanjkanja vode glede na njeno običajno srednje (hidrološko ali meteorološko) stanje (glej blog Kaj je suša?). Srednje vodno stanje v zmerno toplem klimatskem območju je povsem nekaj drugega, kot to velja za predele z manj padavin, zato je suša v prvem primeru povsem nekaj drugega, kot v drugem. Pokrajina in s tem rastlinstvo, živalstvo in tudi človekove dejavnosti so vedno prilagojene na srednje stanje in manjša odstopanja od njega. To je tudi stanje, ki se največkrat pojavlja. Če pride do odstopanja od tega stanja, nastopijo ekstremne razmere, ki pa se prav tako razlikujejo glede na različne klimatske pogoje. To pomeni, da se suše glede na krajevno pojavnost med seboj razlikujejo. Zato bi bil nekdo, ki bi prišel v slovensko Primorje iz Andaluzije v Španiji, gotovo presenečen nad tem, da stanje, ki vlada tukaj, razglašamo za sušo. Veljalo pa bi tudi obratno, če bi v Slovenijo prišel nekdo z izkušnjo iz tropskega gozda, bi prav gotovo bolj čutil pomanjkanje vode, kot ga občutimo mi. Pojavnost ali fenomenologija suše je vedno vezana na prevladujoči tip klime na nekem območju.
Kakšna suša nastopi, je tesno povezano s količinami padavin v daljšem časovnem obdobju na opazovanem območju (pokrajini, državi). Kot standardno obdobje za primerjavo padavin običajno obravnavamo koledarsko leto. S tem pa je tesno povezano vrednotenje tega, ali je neko območje sušno ali ne. Čeprav v znanstveni literaturi nastopajo različne mejne vrednosti ter način opredeljevanja teh vrednosti, večinoma velja, da območje prepoznamo kot sušno takrat, ko je povprečna letna višina padavin nižja od 250 mm. Za takšna območja pravimo, da so sušna ali aridna. V primeru, da se povprečne letne padavine nahajajo na intervalu med 250 mm do 500 mm, govorimo o polsušnih ali semiaridnih območjih. Trenutno aridna in semiaridna območja na Zemlji pokrivajo do 35 % kopne površine, na teh območjih pa živi 20 % svetovnega prebivalstva.
Območje z najmanj padavinami se v Sloveniji nahaja v Pomurju. Na meteorološki postaji Murska Sobota, ki deluje že od leta 1885, znaša povprečna letna višina padavin v primerjalnem obdobju med leti 1961 do 1990 798 mm. Največ padavin, 1093 mm, je bilo zabeleženo leta 2014, in najmanj, 515 mm, leta 2003 (Arso, 2019). Leto 2003 v Sloveniji velja tudi za leto z eno najizrazitejših suš v zadnjih desetletjih. Od tod lahko vidimo, da so padavinske razmere v Sloveniji daleč od pogojev sušnosti. To poznajo predvsem v severni Afriki, na zahodu ZDA ali v centralni Aziji. Če pride do pojava časovno odvisnega zmanjševanja povprečnih padavin, govorimo o napredovanju sušnosti, ta pojav pa ima za posledico rast obsega sušnih območij, ali v skrajnem primeru napredovanju puščav ali dezerifikacije, kar je pojav, do katerega na globalni ravni že prihaja. Za sedaj nam klimatski scenariji v Sloveniji ne napovedujejo napredovanja sušnosti.
Ob razpravi o suši in sušnosti pa moramo omeniti še pojem pomanjkanja vode (ang. water scarcity). Tudi ta pojem pogosto povezujemo neposredno s sušo. To vsekakor drži, ker takrat, ko je prisotna suša, nastopi tudi pomanjkanje vode, vendar je lahko pomanjkanje vode prisotno tudi takrat, ko v naravnem krogu suše še ni. Pomanjkanje vode je izrazito človeško ali antropogeno pogojena kategorija in je povezano z zahtevami po vodi (ang. water demand). Številne človekove dejavnosti so tesno povezane s porabo vode, nenazadnje lahko celo pokažemo, da je višina vsakdanjega življenjskega standarda s tem tesno povezana; do neke mere velja, da več kot imamo na razpolago vode, višji življenski standard imamo. Pojem pomanjkanja vode je tudi tesno povezan s kmetijsko proizvodnjo.
Ponazorimo to s primeri na s trenutnih razmerah v Sloveniji. Nesporno je, da imamo v poletju 2022 opraviti s sušo, v nekaterih primerih pa pomanjkanje vode ni posledica sušnih razmer, temveč neustreznih in pomanjkljivih postopkov zagotavljanja vode, ki so povezani z ekonomskimi, političnimi in številnimi drugimi interesi. Pomanjkanje vode na Obali je povezano s pomembnima gospodarskima panogama – turizmom in kmetijstvom. Obstoječi vodni vir bi v danih razmerah verjetno zadoščal za oskrbo lokalnega prebivalstva s pitno vodo. Vodnogospodarska suša (glej blog Kakšne vrste suš poznamo?) na Obali je tako posledica povečanih zahtev po vodi. Podobna razmerja med sušo – pomanjkanjem vode – zahtevami po vodi lahko razberemo tudi v kmetijstvu jugozahodne Slovenije. Če bi obstajale delujoče akumulacije vode in z njimi povezani delujoči sistemi za namakanje, navkljub naravni suši, verjetno v tem predelu nihče ne bi govoril o kmetijski suši.
Med sušo, sušnostjo, pomanjkanjem vode in zahtevami po vodi obstajajo kompleksna razmerja, ki so posledica prekrivanja naravnega in socioekonomskega vodnega kroga. V razmerah, ki trenutno vladajo v Sloveniji, ter tudi v velikem delu Evrope pa se ponovno potrjuje dobro znano dejstvo, da se je s sušo potrebno ukvarjati takrat, ko je vode dovolj.
prof. dr. Mihael Brenčič
Pogled na semiaridno območje pogorja Berrocal, Huelva, Španija (foto: Mihael Brenčič)
Preberite tudi ostale povezane prispevke avtorja z naslovi:
