TO SO BILE NAJVEČJE POPLAVE DO SEDAJ
O vrednotenju poplav
prof. dr. Mihael Brenčič
Na spletni strani Vlade Republike Slovenije je zapisano: »Slovenijo prizadele najhujše poplave« (povezava). Kmalu po dogodku so se v medijih pojavile ocene, da so bile zgodnje avgustovske poplave 2023 najhujše v samostojni Sloveniji, kmalu nato pa še te časovne omejitve ni podajal nihče več, tokratne poplave so obveljale za najhujše do sedaj. Na podlagi česa je bila podana takšna ocena? Ali je kdo to izmeril ali ocenil s pomočjo enačb? Za sedaj ni bilo storjenega še nič takšnega. To so le ugibanja na podlagi trenutnih občutkov. Poplave veljajo za naravne nesreče, ki poleg katastrofalnih potresov najgloblje zarežejo v zavest posameznikov in družbe. Vzrok za to leži v naravi razvoja poplave in v dejstvu, da se ob njenem nastopu skorajda ni mogoče braniti. Nenazadnje nam to dokazujejo številne pripovedi in legende o poplavah iz preteklosti. Prva tako je povsem razumljivo, da se nam ob katastrofi, še zlasti če pride do izgube premoženja in do smrtnih žrtev, v tistem trenutku zdi, da je to najhuje, kar se nam je kadarkoli zgodilo. Še bolj pa je to očitno, če smo prizadeti tudi sami.
Slika 1: Poplave na viču leta 2010. (foto: Mihael Brenčič)
Sedaj, ko konec avgusta 2023 postopoma prehajamo iz intervencijske v bolj dolgoročno fazo sanacije posledic poplav, ko se moramo tega začeti lotevati veliko bolj premišljeno in sistematično, kot je bilo to mogoče takrat, ko se je reševalo ljudi in premoženje, je tudi čas za temeljitejše premisleke o tem, kaj se je zgodilo in kakšne so posledice tega dogodka. Tudi za vprašanja o tem, kakšne so bile te poplave in ali jih zares lahko razglasimo za največje do sedaj. Kako bi jih lahko v primerjavi z ostalimi zgodovinskimi poplavami rangirali, med najhujše ali »nekam na sredo«?
Če želimo različne poplavne dogodke primerjati med seboj, moramo vzpostaviti kriterije za takšno primerjavo. Hkrati pa pri tem ne smemo pozabiti, da se vse poplave med seboj razlikujejo, da je vsaka poplava edinstvena. Neposredno primerjavo med različnimi poplavami onemogoča tudi to, da po vsaki poplavi posežemo v porečje, ki je poplavljalo, z novimi protipoplavnimi ukrepi, in tako spremenimo njegove hidrološke značilnosti. Tako dokaj dobro poznamo nize katastrofalnih poplav v istih porečjih (npr. Gradaščice, Savinje, Sore), toda če posamezne dogodke primerjamo med seboj, bomo ugotovili, da jih lahko v nekaterih točkah primerjamo med seboj, v drugih pa so si med seboj povsem različni, čeprav gre za povsem iste poplavne lokacije.
Slika 2: Poplave avgusta 2023 so uničile številne lokalne ceste. (foto: Katja Gregorič)
Poplavne dogodke, ki so se zgodili v različnih časovnih obdobjih, pa tudi na različnih območjih, lahko med seboj primerjamo na podlagi različnih kriterijev. To so lahko enodimenzionalne ali univariatne primerjave, na primer, da med seboj primerjamo vršne konice pretokov, ali pa večdimenzionalne ali multivariatne, ko med seboj primerjamo več parametrov poplav, na primer pretok, trajanje poplave, prostornino poplavnega vala, območje, ki ga je voda zalila nad določeno kritično točko, in še bi lahko naštevali. Podobno kot pri potresih lahko govorimo o magnitudi poplave, ki pa je žal ne moremo tako natančno definirati, kot je to mogoče v primeru tresenja tal. Tam je to možno opredeliti na podlagi sproščene energije potresa, pri poplavi pa je to mnogo težje definirati. Želeli bi si, da bi bile takšne analize narejene za tokratne poplave, verjetno pa bo to težko narediti, saj imamo za pretekle poplavne dogodke na voljo le malo podatkov za primerjavo.
Zakaj zgodnje avgustovske poplave 2023 uvrščamo med največje? Vzrok je pravzaprav preprost. Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da je prišlo do sedaj najvišje finančne škode. Le dan ali dva po poplavah je premier Robert Golob v enem od intervjujev ocenil, da bo škoda ob zgodnje avgustovskih poplavah leta 2023 presegla 500 milijonov evrov, konec avgusta pa je v televizijskem intervjuju finančni minsiter Klemen Boštjančič že ocenil, da bo celotna škoda zaradi poplav presegla 5 milijard evrov. Gospodarska zbornica Slovenije je skoraj istočasno ocenila, da znaša škoda samo na gospodarskih objektih nekaj manj kot 500 milijonov evrov, posamezni gospodarski subjekti, zlasti v Savinjski dolini, pa ocenjujejo, da je poplavnih škod na njihovih objektih za nekaj deset milijonov evrov. Vse to pavšalne ocene, na natančne ocene bomo morali še počakati. Upajmo, da bo ob tej naravni katastrofi narejena natančna analiza poplavnih škod, ki bo ustrezno dokumentirana in javno dostopna.
Slika 3: Poplave poleg neposredne škode povzročijo tudi veliko posredne škode. Prometni zastoji na Tržaški cesti med poplavnim dogodkom septembra 2010. (foto: Mihael Brenčič)
Ne glede na to, da tokratne poplave niso edina naravna nesreča, do katere je prišlo v zadnjih nekaj desetletjih, je do objektivnih podatkov o škodah, do katerih je prišlo pri preteklih poplavah, zelo težko priti. V literaturi obstajajo predvsem pavšalne in slabo dokumentirane ocene. Tako naj bi po ocenah Mikoša in sodelavcev iz leta 2006 znašale škode ob poplavah leta 1990 okoli 500 milijonov evrov, ob poplavah leta 1998 pa 170 milijonov evrov. Če upoštevamo, da znaša povprečna letna inflacija eura 2,37 %, bi reevaluirana vrednost poplav iz leta 1990 na današni dan znašala nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov. Po nekaterih drugih podatkih naj bi bilo v Sloveniji zaradi poplav v obdobju 1990 – 2015 skupno za 1,8 milijarde evrov škode. Omejena dostopnost do teh podatkov ni posledica tega, da bi nekdo te podatke želel namerno skriti in jih ne deliti z javnostjo, temveč je tako zaradi tega, da se s problemom realnih ocen škod ter njihovo primerjavo med različnimi poplavnimi dogodki, vsaj po meni znanih podatkih, ni nihče poglobljeno ukvarjal. Poplavne škode se praviloma ocenjuje relativno hitro, okvirno in v veliki meri v povezavi z interventnimi ukrepi, nato pa se te informacije razpršijo in so vezane le še na posamene družbene in državne sektorje, ki so odgovorni za pokrivanje in saniranje teh škod.
Slika 4: Poplave povzročijo tudi veliko škode na spremljevalni infrastrukturi. Poškodbe toplovoda zaradi poplave reke Pake avgusta 2023. (foto: Vesna Deržek Sovinek)
Škode se zaradi poplav povsod, zlasti pa v razvitem svetu, povečujejo. Nenazadnje to velja tudi za druge podnebno pogojene naravne nesreče. To je posledica prepleta različnih dejavnikov. Na eni strani intenzivnih sprememb podnebja in s tem pospeševanja vodnega kroga, na drugi strani pa tega, da se skupno premoženje na območjih, ki so izpostavljena tveganjem zaradi naravnih nesreč, s časom povečuje. Govorimo o tem, da se s časom povečuje škodni potencial. Oglejmo si to na primeru iz Savinjske doline. Za poplave leta 1990 se zdi, da so bile s hidrološkega vidika intenzivnejše kot tokratne. Ali to drži, bodo pokazale šele povratne analize, upoštevajoč, da je bila takrat pozidanost poplavnih območij manjša. V nekaj več kot tridesetih letih po katastrofalnih poplavah iz leta 1990 se je s pozidavami poseglo na nekoč prazna razlivna področja vode, ob predpostavki, da bodo protipoplavni ukrepi delovali, ali celo ob predvidevanjih, da se bodo ti ukrepi v kratkem, torej pred nastopom naslednjih poplav, šele izvedli. Tako je s časom narasla vrednost zemljišč in vrednost premoženja, tako same pozidave kot tudi premičnega premoženja v stavbah. Škodni potencial je zelo narastel. Danes je vse to premoženje uničeno. Zaradi tega je povsem razumljivo, da so tokrat škode mnogo, mnogo višje kot leta 1990. Pri teh ocenah pa ne smemo pozabiti še na učinke inflacije, zaradi katere pretekle škode izgledajo nižje.
Analiza magnitude in moči poplav, škod in njihovega razvrščanja v primerjavi z zgodovinskimi poplavami ni le vprašanje akademske radovednosti. Soočanje s takšnimi informacijami ima tudi velike praktične nasledke. Če smo odgovorna družba, se moramo s tem soočati, dogodek pa moramo razumeti kot stresni test, na podlagi katerega se bomo naučili ustreznega ravnanja v primeru podobnih dogodkov v prihodnosti, do katerih bo nedvomno še prihajalo. Podnebne spremembe so tukaj, to ni več vprašanje prehodnosti in znanstvenikov, ki nas znova in znova svarijo, mi pa jim ne verjamemo.
