Slovenija, julija 2022. Obdobje z manjšo količino padavin, kot je povprečje preteklih let, se je iz lanskega jesenskega obdobja nadaljevalo v letošnjo pomlad in poletje. Z upadanjem količine padavin se znižujejo tudi gladine podzemnih voda plitvih peščeno-prodnih vodonosnikov in pretoki izvirov ter vodotokov, ki so vir pitne vode.
Suha struga reke Pšate, desnega pritoka Kamniške Bistrice (foto: Marjetka Levstek)
Suša letos ne prizanaša nikomur
V juliju je izrazita suša v obalni, bovški, goriški, gorenjski, ljubljanski in dolenjski regiji. Izvira reke Rižane, ki je glavni vir za obalne občine, ni možno več izkoriščati. Uprava Rižanskega vodovoda na to že nekaj časa opozarja in poziva prebivalce k varčevanju z vodo, prav tako nekateri drugi upravljavci vodovodov, ki se v omenjenih regijah soočajo s pomanjkanjem virov. Vodo se v priobalnih občinah lahko uporablja le za nujne primere, tuširanja na plažah ni več, prav tako občane pozivajo, naj je ne uporabljajo za zalivanje zelenic, pranje avtomobilov ter za polnjenje bazenov. Omejena je raba v kmetijske namene, od gospodarskih subjektov pa se pričakuje znižanje porabe za 30 %. V primeru, da se bo razpoložljivost vode še zmanjšala, bodo v Rižanskem vodovodu prisiljeni pristopiti k redukcijam vode. Razlog za pomanjkanje vode na Primorskem pa je poleg nizkega vodostaja reke Rižane tudi povečana poraba vode zaradi turistične sezone, kar pomeni dvojni negativni vpliv.
Sistem upravljanja vodovodov bi morali posodobiti
Slovenska zakonodaja zahteva, da ima javni vodovod rezervne vodne vire. Rezervni vodni vir ni nujno vir, ki je večji del leta v rezervi in neuporabljen, ampak rezerve lahko predstavlja tudi drug javni vodovod. Prav povezovanje javnih vodovodov in sodelovanje upravljavcev ter predvsem pobude lastnikov komunalne infrastrukture, to je občin, pri spodbujanju tovrstnih projektov v Sloveniji zamujajo za več desetletij. Eden od razlogov je preveliko število upravljavcev vodovodnih sistemov in način ter trenutno razumevanje upravljanja vodovodov, ki se zaključi na mejah občin. Ob sušnih razmerah, kot so letošnje, je očitno, da se je smiselno povezav poslužiti, čim prej in v čim večjem obsegu. Brez preračunavanj, kdo bo pri tem več zaslužil in kdo bo na boljšem, saj pri oskrbi s pitno vodo ne sme biti ‘vojnih dobičkarjev’. Brez dodatnih investicij, ki jih ni možno realizirati čez noč, pa v večini teh primerov ne gre.
Geološke raziskave kažejo, da se v kraškem zaledju nahaja velika količina kakovostne pitne vode, zato je medsebojna povezava tamkajšnjih vodovodov – tudi za potrebe slovenske obale – smiselna. Pred realizacijo projektov priprave vode iz akumulacij, o katerih je bilo v zadnjih letih že veliko razprav, je treba izkoristiti vse druge možnosti. Podzemni viri imajo pred vodo iz akumulacij veliko prednosti, saj je njihovo izkoriščanje povezano z manj tehnološko zahtevnimi in energetsko potratnimi postopki priprave vode, zaščiteni so pred temperaturnimi ekstremi in manj izpostavljeni različnim virom onesnaženja, kot sta kmetijstvo in poselitev. V podzemnih vodah tudi ni cianobakterij, ki se lahko razrastejo v stoječih površinskih jezerih.
Klariči, začasni odvodnjevalni cevovod iz vodnjaka B-10 – foto: dr. Janko Urbanc, GEOZS
Pozivi k varčevanju z vodo
Pozivi k varčevanju z vodo pa si sledijo tudi iz nekaterih ostalih slovenskih regij oz. krajev, ki turistično niso tako obiskani. Tudi na teh območjih je razlog pomanjkanja vode zmanjšanje razpoložljivih količin vodnih virov. Gladina podzemnih voda se je znižala od nekaj metrov do več deset metrov, odvisno od lastnosti napajanja prispevnih območij. Kjer so ta manjšega obsega, so razmere že kritične. Do poznega poletja ne pričakujemo izboljšanja. Upamo pa, da bodo jesensko deževje in zimske padavine časovno in prostorsko razporejene tako, da bodo doprinesle k zadostnemu obnavljanju količin podzemnih voda. Še ena sezona z nezadostnim obnavljanjem količin podzemnih voda bi lahko že v prihodnjem letu povzročila težave pri oskrbi s pitno vodo, s katerimi se v Sloveniji še nismo srečali.
Foto: Gallery DS na Unsplash
Pasti, ki jih prinašajo redukcije vode
Pretirano varčevanje z vodo ima lahko na drugi strani tudi negativen vpliv na kakovost pitne vode v vodovodnih sistemih. Vodovodni sistemi so projektirani na določeno porabo vode, in ko se ta zmanjša, se zmanjša pretok vode v vodovodu. To hkrati pomeni, da je tudi zadrževalni čas vode v ceveh daljši. Ker so vodovodne cevi pod asfaltiranimi cestišči večinoma nameščene na globino okrog 1,2 metra, se poleti voda v vodovodnih ceveh še dodatno pregreva, temperatura vode pa lahko naraste celo nad 20 °C. Povišana temperatura in nizek pretok zmanjšujeta kakovost pitne vode, lahko pa se poveča tudi razrast neželenih mikroorganizmov. V takih primerih morajo upravljavci vodovodov pri pripravi pitne vode uporabljati dezinfekcijska sredstva ali pa uporabnike opozoriti na preventivno prekuhavanje vode. V nasprotnem primeru lahko pri zaužitju neustrezno pripravljene vode pride do zdravstvenih težav. Sočasno morajo tudi uporabniki skrbeti za redno vzdrževanje interne vodovodne napeljave. Tudi tam se namreč zadržujejo bakterije, ki se pri točenju vode iz pipe prenesejo v naše kozarce. Vzdrževanje pomeni, da se vsak dan pred prvo uporabo vodo iztoči do stabilizacije temperature. Predvsem pa ne smemo pozabiti na redno čiščenje perlatorjev oz. mrežic. Če pa se voda dalj časa ne uporablja, npr. v času dopustov in počitnic, se priporoča še intenzivnejše spiranje iz vseh pip. Skrb za zdravje ima seveda prednost pred varčevanjem. Iztočena voda se lahko v takih primerih uporabi za druge, neprehrambne namene.
Rešitve za namakanje v kmetijstvu
Tudi kmetje za pridelovanje hrane vodo nujno potrebujejo za namakanje. Iz vodovodnih sistemov ali lastnih vodnjakov jo za namakanje lahko črpajo le v primeru, da je vode dovolj, vendar je pa ta voda cenovno dražja in povečuje ceno kmetijskih pridelkov. Površinska vodna zajetja bi bila sočasno z namakalnimi sistemi prava rešitev. Dodatni vodni vir bi lahko bili tudi iztoki iz komunalnih čistilnih naprav, a le v primeru, da bi bila voda dodatno obdelana, vsaj z učinkovito dezinfekcijo.
Kaj lahko storimo posamezniki, kaj pa industrija in komunalna podjetja?
Prebivalci
Vode porabimo le toliko, kot jo nujno potrebujemo. Zapirajmo pipe med umivanjem zob, pralni in pomivalni stroji naj bodo pri pranju povsem polni. Posode ne splakujmo, preden jo namestimo v pomivalni stroj, predvsem pa je ne perimo na roke, ker bomo porabili bistveno več vode kot pri strojnem pranju. Prhajmo se čim manj časa in med miljenjem zapirajmo vodo. Vodo od umivanja rok lahko lovimo in porabimo za splakovanje stranišč, vodo od pranja zelenjave pa lahko uporabimo za zalivanje lončnic in zelenjavnih gredic. Tudi deževnico, ki smo jo uspeli ujeti, uporabljajmo za zalivanje rož, gredic, travnikov. Če obstaja možnost shranjevanja večje količine deževnice, si v hiši napeljite dvojno napeljavo za splakovanje stranišč in za dovajanje vode pralnemu stroju.
Preberite prispevka dr. Marjetke Levstek Varčujmo z vodo, da ne bo prepozno in dr. Milenka Roša Koliko vode lahko prihranimo pri pomivanju posode? Izpolnite tudi vprašalnik, s katerim boste ocenili, koliko vode lahko prihranite za vsakdanja gospodinjska opravila, posamezni izračuni pa vam bodo v pomoč pri preverjanju, kje boste z vodo odslej lahko varčnejši.
Odpadno vodo nujno odvajajmo v kanalizacijo ali v malo čistilno napravo, ki mora brezhibno delovati. V nasprotnem primeru bo v podzemno vodo odtekala neprečiščena voda, ki bo še dodatno obremenila že tako ranljiv vodni vir. Ob premalo očiščenem iztoku iz čistilne naprave se ob znižanem nivoju vode namreč onesnaženje v podzemlju manj redči in je zato obremenitev podzemne vode še toliko bolj očitna.
Industrija
Podjetja naj si prizadevajo zmanjšati porabo vode na minimalni možni nivo ter uporabljati notranje krogotoke preko internih čistilnih sistemov čiščenja odpadne vode. Odpadne vode je treba pred odvajanjem v okolje ustrezno prečistiti, odpadke pa oddati ustreznemu prevzemniku odpadkov.
Turizem
Odpadno vodo iz umivalnikov in tušev bi morali loviti v ločenih rezervoarjih in preko čistilnih sistemov uporabiti za splakovanje stranišč.
Komunalna podjetja
Njihova pomembna naloga je evidentirati in sanirati izgube v vodovodnih sistemih (te ponekod dosegajo tudi 40 %).
Vse je odvisno od nas
Zaenkrat je videti, da bo v prihodnje sušnih obdobij vse več. Tudi območja, ki resnih problemov pomanjkanja vode v preteklosti niso poznala, se ne morejo več zanašati, da bodo imela kakovostno in pitno vodo vedno v izobilju. Zato je nujno, da vsi, posamezniki in gospodarske organizacije, podvzamemo že sedaj vse, kar je v naši moči in našem dosegu (vključno z vsemi zgoraj naštetimi priporočili), da z vodo spoštljivo, preudarno in solidarno ravnamo, ter jo ponovno – tako kot so jo naši predniki – dojamemo skozi načela vrednote in vrednosti. Pomembno je, da se vedno znova opomnimo, da je voda dobrina, absolutno temeljna za naša življenja in življenje celotnega našega planeta.
dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda
Foto: Nathan Dumlao, Unsplash
