Ledenik Pastirico (nem. Pasterze) pod Visokim Klekom (nem. Großglockner) v Visokih turah v Avstriji sem prvič obiskal poleti leta 1993, ko sem se malo po koncu svojega študija na Univerzi v Ljubljani udeležil podiplomske šole o sledenju podzemnih voda na Univerzi v Gradcu. V okviru šole je bila v drugi polovici septembra organizirana tudi večdnevna ekskurzija po Avstriji. Obiskali smo številne kraje, pomembne za razumevanje hidrologije, med drugim tudi Visoke ture na meji med Solnograško[1] in Tirolsko. Z avtobusom smo se pripeljali po severni strani, iz smeri krajev Zell am See in Kaprun. Ko smo se po vijugasti cesti vzpenjali proti prvemu snegu, je moral šofer ustaviti avtobus. Nekateri udeleženci so se takoj pognali na zaplato snega in se začeli kepati. Čeprav so bili odrasli, so se obnašali kot majhni otroci. Sprva nisem razumel, od kod takšno navdušenje nad snegom, a sem hitro ugotovil, za kaj gre. Ker smo bili zbrani z različnih koncev sveta, je bila to za nekatere prva izkušnja s snegom. Nekateri moji kolegi so imeli prvič priložnost stopiti na sneg in v rokah začutiti njegov hlad. Nam, ki smo bili snega vajeni, saj je bil zimski sneg vsaj do konca osemdesetih let nekaj samoumevnega, se je zdelo takšno vedenje zdelo nenavadno. Ko smo se nekoliko kasneje spustili v dolino reke Drave, se je navdušenje ob pogledu na ledenik le še nadaljevalo.
Slika 1. Pogled na ledenik Pastirica pod Velikim Klekom v poznopomladanskem obdobju leta 2015. Nekoč je led segal do polovice višine, ki jo označuje snežna meja na desni strani (foto: Mihael Brenčič).
Spomladi leta 2015 sem se ponovno peljal po isti poti, od Zell am See proti Lienzu. Pot je bila še vedno slikovita. Kljub poslavljajoči zimi je bilo snega v snežiščih po vršacih manj, kot sem ga videl ob svojem prvem obisku. Še večji šok pa sem doživel nekoliko kasneje, ko sem zagledal ledenik. Ledu je bilo mnogo manj kot takrat, ledenik pa je vidno spremenil svojo podobo. Ne pretiravam, če rečem, da sem se v tistem trenutku zares zavedel tragedije podnebnih sprememb in njihovega vpliva na vodni krog. Sneg in led sta »skladišči«, ki zadržujeta vodo. Ob njunem pomanjkanju ali spremembi snežnega režima se spremeni porazdelitev vode v vodnem krogu porečij, odtok vode iz območja postane hitrejši, razpoložljivost vode pa manjša. Preprosto povedano, spremeni se prostorska in časovna porazdelitev vodnih zalog.
Navdušenje mojih kolegov nad snegom in ledom, ko smo se peljali iz Solnograškega proti Tirolski, ni bilo le navdušenje nad kepami, ki so jih oblikovali iz snega. Prepričan sem, da se je v teh dejanjih skrival tudi podzavesten občutek o splošnem pomenu prisotnosti vode v trdni obliki. Navdušenje nad tem, da je voda lahko prisotna tudi v drugačni obliki. Mnogi izmed njih, ki so se veselili snega, so prihajali iz držav z aridnim podnebjem, nekateri celo iz tropov, kjer snega sploh ni. Zaradi tega je njihova oskrba z vodo povsem drugačna kot v Srednji Evropi. Danes, ko je snega vedno manj, s tem pa tudi napajanja ledenikov, in ko smo v Sloveniji ostali brez svojega edinega ledenika, Zelenega snega pod Triglavom, se sprašujem, ali moje potomce čaka podobna usoda? Bo njihovo prvo srečanje s snegom prežeto z enakim navdušenjem in presenečenjem, kot sem mu bil priča pri svojih študijskih kolegih?
Slika 2. Pogled na spodnji čelni del ledenika Pastirica z morenami in ledeniškim potokom (foto: Mihael Brenčič).
Najnovejše raziskave glaciologov – znanstvenikov, ki preučujejo ledenike in druge ledene pojave, združenih v konzorciju imenovanem GlaMBIE Team (povezava), objavljene v začetku leta 2025, kažejo na drastično zmanjšanje količine ledu, akumuliranega v ledenikih. V obdobju od leta 2000 do 2023 so ledeniki vsako leto v povprečju izgubili 273 gigaton ledu. Poskusimo si predstavljati, kolikšna količina ledu je to. Če to vrednost pretvorimo v povprečni letni prostorninski pretok, znaša to približno 8700 m3/s. Za primerjavo: povprečni letni pretok reke Nil znaša 2830 m3/s, reke Save pri Jesenicah na iztoku iz Slovenije proti Hrvaški pa 272 m3/s. Iz tega sledi, da zaradi zmanjšanja zalog kontinentalnega ledu vsako leto izgubimo ekvivalent treh rek Nil in kar 32 prostorninskih pretokov reke Save. Izgube mase ledu v obdobju 2012-2023 so v primerjavi z obdobjem 2000-2011 višje kar za 36 %. Od leta 2000 so ledeniki na regionalni ravni izgubili od 2 % do 39 % svoje mase, na globalni ravni pa v povprečju 5 %. Izgube ledu na kontinentalnih ledenikih so za 18 % večje kot izgube ledu na Grenlandiji in kar za dvakrat večje kot izgube ledu na Antarktiki (povezava).
Slika 3. Pogled na Wiesbachhorn (3564 m n.viš.) v Visokih turah, na levi strani pod sedlom je viden ledenik Teufelsmühler, spodaj pod njim v črti z vrhom pa ledenik Bockenei (foto: Mihael Brenčič).
Ledeniki so pomembni indikatorji antropogeno povzročenih sprememb podnebja. Njihovo taljenje povzroča geogeno pogojene naravne nesreče (npr. plazove, podore, poplave, suše), vpliva na spremembe morskih in kopenskih ekosistemov ter na regionalno porazdelitev vodnih virov, in na globalni krog vode ter energije. Kontinentalni ledeniki skupaj z ledom na Grenlandiji in Antarktiki vplivajo na trenutno in prihodnjo rast morske gladine. Pri tem pa je treba poudariti, da spremembe višine morske gladine niso odvisne zgolj od taljenja ledu, temveč tudi od drugih podnebno pogojenih procesov. Gladina morja se namreč dviguje tudi zaradi toplotnega širjenja vode – pri višji temperaturi ima voda večji volumen. Danes je za globalni dvig morske gladine poleg tega procesa odgovorno predvsem taljenje ledu na Grenlandiji. Zanimivo je, da so znanstveniki za sedemdeseta leta prejšnjega stoletja ugotovili počasnejšo rast gladine morja, kot bi jo pričakovali zaradi taljenja ledu in toplotnega širjenja vode. Do te upočasnitve je prišlo zaradi hitrega naraščanja števila umetnih akumulacij po celem svetu. Kot lahko vidimo, so procesi, ki vplivajo na zmanjševanje količine ledu na Zemlji, izredno kompleksni, njihove interpretacije pa včasih protislovne.
Svetovni dan voda v letu 2025 bo potekal pod geslom Zaščitimo ledenike (povezava). Glavna sporočila dneva so:
- Ledeniki se talijo hitreje kot kadarkoli prej – dviganje zračnih temperatur pospešuje taljenje ledu, kar povzroča bolj nepredvidljive dogodke in ekstreme v vodnem krogu (npr. hitro izmenjevanje poplav in suš).
- Umikanje ledenikov povzroča opustošenje – povečan odtok vode iz ledenikov sproža in pospešuje geogene naravne nesreče, kar vpliva na številne skupnosti.
- Zaščita ledenikov je del strategije za preživetje – skupaj si moramo prizadevati za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter izboljšati upravljanje vode, ki izvira iz ledenikov.
Svetovni dan voda v letu 2025 je z istim geslom povezan tudi z novim svetovnim dnevom ledenikov, za katerega je predlagan datum 21. marec 2025.
Svetovni dan voda je verjetno eden najbolj prepoznavnih mednarodnih dni, zlasti med tistimi, ki obeležujejo okoljsko problematiko. Obhajamo ga že vse od leta 1994, v več kot tridesetih letih je potekal pod različnimi gesli (povezava). Če si ogledamo ta gesla, ugotovimo, da so razmeroma splošna in takšna, da se z njimi lahko identificira kdorkoli, kjerkoli na zemljini obli. Ali je takšno tudi geslo za leto 2025? Nedvomno je vprašanje taljenja ledenikov izjemno pomembno za globalno vodno bilanco in njene posledice. Prav je tudi, da bo v okviru aktivnosti in pobud OZN vzpostavljen poseben dan, posvečen ledenikom. Bojim pa se, da se marsikdo težko poistoveti s tematiko letošnjega svetovnega dneva voda. Ne morem se znebiti občutka, da organizacije, ki ta dan obeležujejo, pogosto podajajo zelo pavšalne izjave in zgolj ponavljajo že večkrat slišane in prežvečene parole. V trenutnih razmerah, ko je okoljski skepticizem vse bolj prisoten in ko se politika, tudi v razvitem svetu, odmika od varovanja okolja, bi bilo treba gesla in vodilne teme izbirati skrbneje. Predvsem pa bi morali na globalni ravni poskrbeti za večjo odmevnost problematike voda, saj je kar 80 % podnebno pogojenih naravnih nesreč povezanih z vodo.
Mihael Brenčič
[1] Danes smo skoraj pozabili na ta star in lep slovenski izraz za nekoč tudi za Slovence pomembno pokrajino. Danes govorimo o Salzburškem, kar mi zveni preveč robato.
