dr. Uroš Krajnc
Klasičen roman o mostovih je gotovo roman Most svetega Ludvika kralja ameriškega pisatelja Thorntona Wilderja. Roman opisuje porušitev visečega in hkrati najlepšega mostu med Limo in Cuscom v Peruju leta 1714, pri čemer je umrlo pet ljudi. Avtor skozi njihove usode raziskuje vprašanja naključja, usode in smisla življenja. Roman je prejel Pulitzerjevo nagrado, v slovenskem prevodu pa je izšel leta 1962 v zbirki Kondor.
Ivo Andrić je bil edini dobitnik Nobelove nagrade za književnost z območja nekdanje Jugoslavije. Nagrado je prejel leta 1961 za roman Most na Drini (Na Drini ćuprija). Roman govori o znamenitem mostu pri Višegradu na meji med Bosno in Srbijo. Zgraditi ga je dal turški vezir Mehmed paša Sokolović, doma iz krajev ob reki Drini, ki so ga Turki kot dečka odpeljali v janičarsko šolo. Most je postal stičišče različnih narodov, ver in kultur. Preživel je otomansko, srbsko in avstro-ogrsko oblast, bil poškodovan v vojnah, a še danes ostaja ena največjih znamenitosti Balkana. Andrić je ustvaril izjemno kompleksen roman, ki skozi štiri stoletja prikazuje življenje ob mostu in zgodovinske pretrese.
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivo_Andrić )
Maribor in njegov Stari most
Preselimo se v Slovenijo. Odličen pisatelj In kronist mariborskega življenja Tone Partljič je leta 2014 Izdal roman Sebastjan, mala nočna kronika.
V uvodu romana predstavi inženirja Sebastjana Gorjupa, ki si je leta 1905 pri gradnji mostu čez Sočo v delovni nesreči tako poškodoval nogo, da so mu jo morali amputirati. Uporabljal je protezo, po prvi svetovni vojni pa se je, tako kot številni zavedni Slovenci z območij pod Italijo, preselil v Maribor.
Mariborski most – imenovan tudi Most Franca Jožefa, Dravski most, Državni most, Glavni most, danes pa preprosto Stari most – so začeli graditi leta 1909. Slovesno so ga odprli 23. avgusta 1913. Otvoritev so spremljali politični prepiri glede pozdrava avstrijskemu nadvojvodi Frideriku in vprašanja, ali bo ob blagoslovu izrečena vsaj slovenska beseda. Takrat je v Mariboru živelo nekaj več kot 20.000 avstrijskih Nemcev in manj kot 5.000 Slovencev.
Pred novim mostom je čez Dravo več kot sedem stoletij stal legendarni leseni most, le nekaj deset metrov zahodneje od današnjega Starega mostu. Ta most je pomembno zaznamoval razvoj srednjeveškega Maribora z Lentom, gostilnami, obrtmi, usnjarno, splavarji, judovskim naseljem, dominikanskim samostanom in znamenito staro trto. Bil je priča zgodovini mesta, požarom, kugam in obrambi pred Ogri, Turki in Francozi.
Leseni most, ki je stal približno med letoma 1220 in1923, je kljuboval hitri in divji Dravi, poplavam, vojnam in času. Furmani, ki so vozili med Dunajem in Trstom, so ob strmih dostopih pogosto preklinjali in čakali, kdaj bo »Dunaj« zgradil novi most.
Leta 1904 je med gradnjo Solkanskega mostu inženirju Sebastjanu Gorjupu kamniti blok zdrobil nogo. Pogled na kamniti most ga je navdajal z melanholijo, zato se je preselil v Maribor. Na Lentu si je ustvaril družino in navezal stike s štajerskimi izobraženci in veljaki. Ko so leta 1909 začeli načrtovati novi most čez Dravo, je sodeloval pri projektu, predvsem pri izvedbi granitnih opornikov.
Most, zgrajen med letoma 1909 in 1912, je veljal za enega lepših mostov v Avstro-Ogrski. Sebastjan ostaja v romanu predvsem opazovalec časa in kronist dogajanja, ki ga v nočnih urah popisuje v svojem dnevniku. Njegova osebna zgodba se prepleta z dramatičnimi dogodki prve svetovne vojne in kasnejšim razpadom starega sveta.
Po končani gradnji mostu se je umaknil na podeželje, kjer je obnavljal manjše mostove, med drugim most na Gačniškem potoku. Po vojni se je vrnil v Maribor ter postal mestni vzdrževalec mostov. Ob obisku kralja Aleksandra je organiziral obnovo močno zarjavelega Glavnega mostu. Ob začetku nemškega napada na Jugoslavijo je umikajoča vojska most razstrelila, Sebastjan, zlomljen zaradi vojne in uničenja, stori samomor v Dravi.
Roman izjemno povezuje osebno usodo posameznika z zgodovino mesta in njegovih mostov. (https://beletrina.si/knjiga/sebastjan-in-most)
Mostovi kot simbol časa
Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je kamnite mostove začela nadomeščati kovinska gradnja. Po izgradnji Eifflovega stolpa leta 1889 v Parizu je kovinska konstrukcija postala simbol tehnološkega napredka. Mariborski Stari most je eden prvih večjih kovinskih mostov v tem delu Evrope.
Posebno vrednost mostu predstavljajo mogočni kamniti oporniki iz pohorskega granita, ki se dvigajo na obeh bregovih Drave. Pri njihovi izvedbi je sodeloval tudi Sebastjan Gorjup. Kovinska konstrukcija v dolžini približno sto metrov slikovito lebdi nad gladino reke.
Pisatelju Partljiču je za tehnična vprašanja gradenj mostov svetoval moj sošolec in dober prijatelj Gorazd Humar, ki je o gradnji tako slovenskih kot mednarodnih mostov izdal največ knjig. Pisal je tudi o gradnji kamnitega mostu čez Sočo ter o Višegrajskem in Mostarskem mostu. Z zanimanjem zdaj pričakujemo izid njegove knjige o mednarodni razstavi o mostovih čez Sočo.
Pesem o Mariboru in mostu
Mariborski most ni dobil le romana, temveč tudi pesem. Leta 1934 jo je napisal Janko Glaser.
Maribor z mosta
Od nekod- morda od vesla
Iz pristanišča, kjer na Dravi
tiho sončijo se splavi,
se za hip odbil je sijaj;
od nekod – morda od čresla,
ki suši se ob usnjarni
in puhti v poldan soparni,
rezko v zraku zadiši….
In nenadoma uzreš
mesto v soncu in vse v luči,
s polnimi zajameš pljuči
in s strastjo nozdrvi napneš;
in to luč in to je vonj
po razgretih frat žarenju,
po lesovih, vetrov v šumenju -:
luč, temno sijoča v krvi,
in vonj po mladosti prvi.
Turško obleganje Maribora
Leta 2025 je izvrsten poznavalec mariborske, slovenske, turške in iranske zgodovine Vlado Potočnik izdal knjigo Morporuk (turško ime za Maribor). V njej opisuje tudi pomemben zgodovinski trenutek iz leta 1532, ko je Maribor oblegala osmanska vojska pod vodstvom sultana Sulejmana Veličastnega.
Avstrijsko-turška vojna leta 1532 je bila del širšega spopada med Habsburžani in Osmanskim cesarstvom, ki je zaznamoval 16. stoletje. Sultan Sulejman Veličastni je po neuspelem obleganju Dunaja leta 1529 ponovno krenil proti Avstriji. Na poti ga je pri Köszegu ustavila junaška obramba Nikole Jurišića, zaradi česar je moral opustiti pohod na Dunaj.
Ob umiku je osmanska vojska prodirala skozi Štajersko. To je bil edini primer, ko je glavnina osmanske vojske skupaj s sultanom prečkala slovensko ozemlje. Septembra 1532 je oblegala tudi Maribor, vendar se je mesto uspešno obranilo. Turki so med umikom močno opustošili okolico Maribora, Ptuja in Gradca.
(https://www.google.com/search? avtrijsko+turška+vojna+1532)
Potočnik posebej poudarja pogum mariborskih branilcev – poveljnikov in vojakov ter civilistov različnih narodnosti in veroizpovedi. Prav je, da je tudi ta pomembni zgodovinski dogodek dobil svoje mesto v knjižni obliki.
Mostovi niso zgolj tehnične konstrukcije. So simboli časa, povezovanja ljudi in zgodovine mest. Ob rekah nastajajo mesta, ob mostovih pa zgodbe.
