S prenovljeno evropsko direktivo tudi v Sloveniji do večje energetske učinkovitosti čistilnih naprav

Sporočilo za javnost

S prenovljeno evropsko direktivo tudi v Sloveniji do večje energetske učinkovitosti čistilnih naprav

V Domžalah, 2. februarja 2024: V prostorih CČN Domžale-Kamnik so se na pobudo Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije in JP CČN Domžale-Kamnik zadnji teden v januarju srečali operaterji večjih slovenskih komunalnih čistilnih naprav. Na prvem tovrstnem skupnem sestanku so razpravljali o njihovi obstoječi in prihodnji energetski učinkovitosti, ki jo predvideva predlog nove evropske Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Predlog prenovljene direktive je 26. oktobra 2022 v obravnavo poslala Evropska komisija, in bo, ko bo sprejeta, za akterje v dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode prinesla kar nekaj pomembnih sprememb. Med drugim bodo morale velike čistilne naprave velikosti nad 100.000 populacijskih ekvivalentov (PE) do leta 2030/2035 zagotoviti višji učinek čiščenja po skupnem dušiku in fosforju (višja 3. stopnja čiščenja) ter poskrbeti za odstranitev mikroonesnaževal (4. stopnja čiščenja), predvsem pa bodo morale čistilne naprave v naslednjih desetletjih postati še energetsko samooskrbne. Prav temu so tokrat organizatorji srečanja posvetili osrednjo pozornost, saj naj bi bila prenovljena direktiva sprejeta že sredi letošnjega poletja.

Uvodni pozdrav udeležencem srečanja: Marjetka Levstek, direktorica JP CČN Domžale-Kamnik in Iztok Rozman, ZKGS

Udeležence srečanja sta uvodoma pozdravila dr. Marjetka Levstek, direktorica JP CČN Domžale-Kamnik in mag. Iztok Rozman, namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije. Na prvem tovrstnem neformalnem srečanju, ki so se ga poleg operaterjev – tehnologov, procesnih inženirjev in ključnih vodilnih strokovnjakov na slovenskih komunalnih čistilnih napravah (KČN) udeležili tudi predstavnica Sektorja za upravljanje z vodami na Ministrstvu za naravne vire in prostor, vodja Sektorja za analize vplivov na okolje in poročanje na ARSO, ter raziskovalka s področja vodenja čistilnih naprav z Inštituta Jožef Stefan, so pregledali vsebine in predvidene roke za uveljavitev zahtev prenovljene direktive. V razpravi so skušali ugotoviti, zakaj in na kakšen način bi bilo najbolj smotrno zbirati podatke, jih vrednotiti in na tej podlagi izvajati ukrepe izboljšanja. Udeležencem so predstavili tudi predlog nadgradnje zbiranja podatkov, ki se že izvaja na nacionalni ravni v okviru monitoringov odpadnih voda ali preko Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, ki sicer nekatere podatke že zbira v okviru ekonomske primerjalne analize.

V CČN Domžale-Kamnik in tudi v drugih večjih čistilnih napravah novo direktivo, ki je pred vrati, spremljajo že od samega osnutka. Na ta način skušajo ugotoviti, katere nove zahteve bo treba implementirati in v kakšnih časovnih rokih, ter katere podatke bo treba v prihodnje zbirati in o njih poročati ministrstvom (predvidoma MNVP in MOPE-ARSO).

Iztočnice za razpravo, ki je sledila v nadaljevanju, je udeležencem najprej ponudila dr. Marjetka Levstek z navedbo dejavnikov, ki so v zadnjih letih močno zaznamovali merila uspešnosti v komunalni dejavnosti.

Mednje sodi zlasti izjemno visok dvig cene za nakup električne energije in omrežnine, ki je po letu 2018 narasla za približno štirikrat. Pri tem je treba poudariti, da je sektor odvajanja in čiščenja odpadnih voda z 1-odstotnim deležem med pomembnimi porabniki energije v državi.

Direktiva je trenutno v fazi usklajevanja med EU komisijo, EU parlamentom in Svetom EU, zato roki še niso dokončno določeni. Predlog direktive za čistilne naprave velikosti nad 10.000 PE opredeljuje redne energetske preglede za te komunalne čistilne naprave in kanalizacijske sisteme. Splošni pristop, ki je bil pripravljen na Svetu EU, za KČN velikosti nad 100.000 PE predlaga rok za prve preglede z dnem 31. 12. 2030, oziroma z 31. 12. 2035 za KČN velikosti nad 10.000 PE. Predlog direktive določa tudi roke za doseganje energetske nevtralnosti sektorja na nacionalni ravni, ki naj bi se glede na splošni pristop postopno dosegala do konca leta 2045 (spodnja preglednica). V predlogu direktive je predlagan tudi maksimalen nakup energije iz zunanjih OVE.

Pregled obveznosti in rokov glede na predlog Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta EU (t. i. splošni pristop):

Predlog direktive poleg proizvodnje in porabe energije predvideva tudi spremljanje količine ustvarjenih toplogrednih plinov in pripravo analize energijske nevtralnosti. Poleg tega bo treba javnosti predstavljati podatke o dejanski obremenitvi ČN ter podatke, koliko energije se porabi za čiščenje odpadne vode (v kWh/m³) ter koliko bo pridobljene energije iz OVE. Vsi ti podatki bodo v poročilih prikazani kot ključni indikatorji energijske učinkovitosti ČN (KPI – Key Performance Indicators). Predlog direktive predvideva energijske preglede čistilnih naprav vsake 4 leta, kar vključuje tako porabo električne energije in produkcijo iz OVE kot tudi preverbo možnosti pridobivanja energije iz bioplina, da bi ta potencial na čistilnih napravah čim bolj izkoristili.

Na čistilnih napravah že zdaj zbirajo številne podatke o rabi in proizvodnji električne energije po porabnikih na dnevnem, mesečnem in letnem nivoju, ter jih običajno navajajo v letnih poročilih. Zaradi specifike čiščenja odpadne vode izmerjene vrednosti brez normiranja ne povedo prav dosti, zato na CČN Domžale-Kamnik že od leta 2013 spremljajo energetsko učinkovitost preko procesnih kazalnikov. To so npr. kazalniki o količini čiščene vode v L/PE.dan, porabi čiščene vode v kWh/m³, proizvodnji in porabi električne energije v kWh/PE.leto, porabi energije za zračenje v % in v kWh/PE.leto, o proizvodnji bioplina v L/PE.dan, ter v odstotnem deležu samooskrbe z električno energijo. Kazalnike spremljajo po letih in njihove vrednosti primerjajo s ciljnimi vrednostnimi, objavljenimi in pridobljenimi iz procesne primerjalne analize tujih ČN.

V okviru ISO 14001 so si na CČN Domžale-Kamnik že leta 2008 zadali cilj doseči samooskrbnost do leta 2030, ki ga izvajajo skozi uresničevanje začrtanega okoljskega programa »Energetska učinkovitost«. Vsako leto izdelajo poročilo o energetskem stanju in delajo študije optimizacije. Kot je povedal tehnični vodja CČN Domžale-Kamnik Peter Cerar, rezultati kažejo, da so bili v lanskem letu že 107-odstotno samooskrbni. Izvedene so bile številne optimizacije v prezračevanje, boljše izkoristke tehnološke opreme in optimizacijo tehnoloških procesov, kot je tudi proizvodnja električne energije iz bioplina glede na porabnike. Konec leta 2023 so na streho delavnice postavili tudi sončno elektrarno kapacitete 78 kW, ki pa v lanske rezultate prihrankov električne energije na CČN še ni vključena. Njihov cilj je sicer doseči samozadostnost in ne prodajati viškov električne energije v omrežje.

Udeleženci so se strinjali, da je s pravočasnim zbiranjem relevantnih podatkov, ki jih predvideva tudi evropska direktiva, potrebno začeti čim prej. Na ta način bi pridobili operativne podatke, ki bi služili tudi kot podlaga za izboljšave in večjo energetsko učinkovitost čistilnih naprav. V sosednji Avstriji na primer vsako leto s čistilnih naprav, ki so jih predhodno popisali, na državnem nivoju zbirajo vrsto podatkov (od mehanske in primarne do biološke stopnje čiščenja). Za njihovo sistematsko zbiranje so operaterjem zagotovili tudi ustrezno programsko opremo. Do teh podatkov imajo dostop pooblaščeni nosilci zbiranja in obdelave podatkov, na osnovi vloge pa tudi raziskovalne institucije in fakultete.

V Sloveniji upravljavci čistilnih naprav zdaj poročajo na ARSO podatke o obratovalnem monitoringu odpadne vode, v okviru katerega se poroča tudi o količini proizvedenega bioplina, medtem ko o količini električne energije ne poročajo. V primerjalni ekonomski analizi v okviru ZKGS se zbirajo ekonomski ter nekateri procesni podatki, kot sta podatka o porabljeni in proizvedeni električni energiji, vendar kumulativno za vse ČN, ki jih ima v upravljanju izvajalec javne službe.

Nekateri udeleženci so izrazili zaskrbljenost, da se naložbene aktivnosti za potrebe uresničevanja omenjene evropske direktive, ko bo ta sprejeta, ne bodo odvijale pravočasno. Posamezne občine, lastnice te komunalne infrastrukture, denarja od najemnin ne vračajo nazaj v naložbe v infrastrukturo, kar pomeni, da bodo nove podvržene proračunskim omejitvam. Zato bo treba že zdaj vzpostaviti ustrezno komunikacijo in prenesti informacije lokalnim skupnostim, saj je mogoče v času vse dražje električne energije le z ustreznimi naložbami znižati mesečne zneske na položnicah. Dejstvo je, da bodo z večjo energetsko samozadostnostjo čistilne naprave stroškovno bolj konkurenčne in ne bodo obremenjevale končnih uporabnikov, zato je posluh za nadgradnjo in optimizacijo čistilnih naprav, ki iščejo nevtralnost in čim manjši ogljični odtis, s strani občin lastnic nujno potreben.

V drugem delu srečanja so udeleženci spremljali še predavanje Gregorja Kusteca, direktorja inštituta za energetsko svetovanje ENEKOM. Podjetje se energetski učinkovitosti posveča že 25 let, njihove aktivnosti pa so usmerjene v tri področja: v energetske preglede in izvajanje študij, v razvoj učinkovitega energetskega informacijskega sistema, ki temelji na vzpostavitvi merilnih sistemov na osnovi energijskih tokov ter vključuje še določanje in vrednotenje kazalnikov učinkovitosti, ter v izdelavo učinkovitega sistema upravljanja z energijo. Podjetje glavnino svojega dela opravlja za najzahtevnejše porabnike energije v industriji (80 %), svoje storitve pa nudijo tudi na področju stavbne gradnje za javni sektor, lokalne skupnosti in druge uporabnike.

Fotografije: arhiv CČN 

Pripravila: JP Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d. o. o., Študljanska 91, 1230 Domžale, www.ccn-domzale.si