Kralj Midas ima oslovska ušesa
Svetovni dan vetra – 15. junij
Mihael Brenčič
Ta pa je dobra. Tudi mednarodni dan vetra imamo. Kaj vse si bodo še izmislili, samo zato, da bi pritegnili pozornost medijev in javnosti? Ob mednarodnem dnevu vetra dobimo občutek, da je prav vsemu, s čemer se srečujemo v vsakdanjem življenju, posvečen kakšen mednarodni dan, če pa temu še ni tako, pa je le vprašanje časa, kdaj bo kdo proglasil še kakšen nov dan ali pa celo teden. In to ni daleč od resnice, če imamo mednarodni dan oslov (povezava), mednarodni dan traktorjev (povezava) in mednarodni dan pohanih pišk (povezava), zakaj ne bi imeli tudi mednarodnega dneva vetra?
Zakaj prav mednarodni dan vetra? Pri tem mi je najprej prišlo na misel, da je ta dan morda posvečen vetrogoničem ali vetrogončičem. Prvi izraz je pogosto uporabljal Edvard Kocbek v svojih dnevnikih, drugi pa je zapisan v duhu veljavnega pravopisa, kar naj bi po slovarski razlagi označevalo neznačajnega ali nestanovitnega človeka. Ne poznate tega izraza? Gre za luftarja ali, saj si skorajda ne upam zapisati, a ker je beseda vključena v Slovar slovenskega knjižnega jezika, naj mi bo oproščeno, jebivetra. Ker slednjih na različnih ravneh vsakdanjega življenja ne manjka, bi morda zares potrebovali svoj dan in temu primerno praznovanje. Morda pa zaradi tega, ker so pregovorno pišmevuhovski, niti tega ne počnejo. Resnica pa je, tako kot skoraj vedno, mnogo bolj prozaična. Tako kot pri večini mednarodnih dni, za katerimi se skrivajo zelo konkretni, najpogosteje finančni interesi, tudi mednarodni dan vetra ni nobena izjema.
Slika 1: Vetrna turbina (vir fotografije: Wikipedia).
Mednarodni dan vetra promovira industrija veternih turbin, ki so namenjene proizvodnji električne energije. Glavna organizatorja dogodka sta organizaciji Veter Evrope (angl. WindEurope), ki je nastal iz Evropske zveze za vetrno energijo (angl. The European Wind Energy Association – EWEA), in Globalni svet za vetrno energijo (angl. Global Wind Energy Council – GWEC). Dan se obeležuje že od leta 1967 dalje, a vse do leta 2007 ni imel širšega dosega. Po podatkih organizatorjev dogodkov, ki se ukvarjajo s tem dnevom, naj bi ga obeleževalo na tisoče ljudi širom sveta. Tako kot pa je to primer pri mnogih drugih sodobnih mednarodnih dogodkih, tudi ta dan promovirajo kot dan boja proti podnebnim spremembam.
Slika 2: Prikaz učinkov burje iz Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja.
Nedvomno je vetrna energija tista, ki nam bo vsaj malo pomagala omiliti vplive podnebnih sprememb. Številne evropske države velik del proizvodnje elektrike že zagotavljajo s pomočjo vetrnih turbin. Tako naj bi na Danskem ta delež znašal kar 55 % proizvodnje vse električne energije, velik del njihovih vetrnic pa je postavljenih na morju. Tudi naša soseda Hrvaška naj bi zagotavljala visok delež proizvodnje elektrike iz vetra, kar nekaj več kot 16 % celotne proizvodnje elektrike v državi, zato se na globalni ravni uvršča na 14. mesto po proizvodnji te vrste energije med vsemi državami sveta. V Sloveniji imamo s proizvodnjo električne energije s pomočjo vetra velike težave. Do sedaj smo postavili tri veternice in z njimi proizvedemo le 0,03 % vse v državi proizvedene električne energije, tako malo, da se niti ne uvrščamo na sezname držav, ki s pomočjo vetra proizvajajo elektriko. Vladna koalicija je z namenom, da pospeši proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, skozi parlamentarne kanale spravila in julija 2023 sprejela Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, kamor sodi tudi proizvodnja elektrike s pomočjo veternic. Ne glede na to se zdi, da vlada navkljub dobrim namenom, da bi z zakonom pospešila te procese, pri tem ni imela najbolj srečne roke. Očitno je, da se pri nas umeščanja vetrnic za proizvodnjo električne energije v prostor, lotevamo povsem napačno. Ne dolgo tega je v vodo padel tudi projekt vetrnih elektrarn na Pohorju.
Slika 3: Merilec hitrosti in smeri vetra (vir fotografije: Wikipedia).
Veter prinaša in veter odnaša, zato igra zelo pomembno vlogo tudi v vodnem krogu in v vodni bilanci. Odveč je razlagati, kako nekateri vetrovi prinašajo velike količine padavin in kako zopet drugi sušijo tla in povzročajo sušo. Ničkoliko takšnih primerov poznamo tudi iz naših krajev. Vedno pogosteje smo deležni obilnih in intenzivnih padavin, ki jih prinašajo jugozahodni vetrovi iz območja Genovskega zaliva in so povezani s segretim Sredozemskim morjem ter tako imenovanim Genovskim anticiklonom. Spomnimo se le na katastrofalne poplave iz začetka avgusta leta 2023, ki so bile povzročene z enim od takšnih dogodkov. Morda naš najbolj znan veter je burja, o njej so pisali že antični avtorji. Nad njenim pojavom se je čudil tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. To je veter, ki piha iz severa, iz kontinenta proti morju. Svoj zagon dobi, ko priteka hladen zrak iz severa preko gorske planote na relativno visoki nadmorski višini, nato pa se tok zraka nenadoma in zelo na hitro spusti navzdol. Hitrost tega vetra je že pregovorna, saj dosega hitrosti preko 100 km/h, izmerjene pa so bile celo ekstremne hitrosti preko 300 km/h. Značilnost burje pa je tudi ta, da gre za zelo suh veter, ki zaradi visoke hitrosti še dodatno suši območje, preko katerega piha. Posledice tega so zelo lepo vidne v spodnji Vipavski dolini. Ta je bila sredi 80. let prejšnjega stoletja deležna obsežnih melioracij in komasacij, vse z namenom, da bi postala zelenjavni vrt Slovenije in tudi širše Jugoslavije. Prejšnja kmetijska zemljišča in njive, ki so bila pred tem obdana z nizkim grmičevjem, ter celke so s pomočjo teh posegov združili v večje površine. Celke so nato s posegi povsem odstranili. Nenadoma je burja dobila večji zagon, ni bilo več ovir, ki bi v dolini zmanjševale njeno moč. Posledično prihaja do odnašanja tal, ki se zaradi vetra tudi hitreje sušijo.
Veter pa ima zelo pomembno vlogo tudi v celotni vodni bilanci. Ta je sestavljena iz treh osnovnih elementov, ki ponazarjajo kroženje vode na nekem območju, na primer v porečju reke. Prvi element predstavljajo padavine, ki padejo na tla. Del padavin odteče v obliki odtoka površinske vode v vodotokih in del v obliki odtoka podzemne vode v vodonosnikih. Razliko med padavinami, ki padejo na površino tal in odtokom pa imenujemo izgube padavin, to je tista voda, ki se vrne v ozračje. Ta proces najpogosteje opredelimo kot evapotranspiracijo, v katero vključujemo izhlapevanje vode iz prostih vodnih površin, ter transpiracijo, ki je posledica dihanja, zlasti rastlin, ki s pomočjo metabolnih procesov prav tako vračajo vodo v ozračje. Prav proces evapotranspiracije je močno odvisen od vetra, ali bolj natančno rečeno, od aerodinamskih komponent zraka. Seveda, obstajajo številni načini za oceno evapotranspiracije, toda najbolj natančni izračuni so tisti, ki upoštevajo tudi meritve hitrosti in smeri vetra. V Sloveniji se izračuni evapotranspiracije izvajajo na meteoroloških postajah 1. reda, in povsod tam boste opazili merilce vetra na različnih višinah od tal.
Slika 4: Nanosi eolskih sedimentov na otoku Rab (foto: Mihael Brenčič).
Poleg pomisli na vetrogončiče se nam ob mednarodnem dnevu vetra zbudijo tudi druge asociacije, ki so povezane s podobami in zgodbami. Najprej je to simbolna vloga vetra in s tem njegova vloga v mitologiji številnih narodov. Stari Grki so poznali boga vetrov Eola, ki je domoval na Eolskih otokih. Še danes po njem imenujemo z vetrom povezane stvari, geologi na primer govorimo o eolskih sedimentih, to so tisti, ki jih je nanesel veter. Zelo znan primer teh nanosov je hrvaški otok Susak v severnem delu Jadrana, ki ga v celoti tvorijo takšni sedimenti. Eolske sedimente pa najdemo tudi po drugih jadranskih otokih in v Panonski nižini.
Z vetrom pa je povezana tudi legenda o grškem kralju Midasu, ki je po mojem mnenju ena najlepših v zakladnici starogrških mitov. Nobena druga zgodba ne pojasnjuje bolje človekove želje po tem, da bi se izpovedal moreče skrivnosti, ki ga teži. Grški bog Apolon in satir Pan sta tekmovala v tem, kdo bo zaigral najbolj blagozvočno skladbo. V tekmi je zmagal Apolon, a kralju Midasu, ki je skrit poslušal tekmovanje, ta odločitev ni bila všeč. Mnenja je bil, da je Pan lepše godel, zato je potem, ko je izvedel za odločitev sodnika, glasno protestiral. Ko je Apolon slišal njegov protest, je v jezi stopil h kralju in ga potegnil za ušesa. Ta so se šilasto podaljšala in na hitro porasla z belimi dlakami. Prevzetni kralj je prepozno spoznal, da se je vtaknil v spor, ki se ga ni tikal, saj so mu za kazen zrasla oslovska ušesa. Zbežal je domov in si okoli glave ovil turban, da nihče ne bi opazil njegove sramote. A sčasoma so mu lasje tako zrasli, da zanje pod turbanom ni bilo več prostora. Moral si jih je postriči. Svojo težavo je zaupal služabniku, ki ga je običajno strigel, obenem pa mu je zapretil, da ga bo, če komurkoli izda to strašno skrivnost, ubil. Služabnik se je ob misli, kaj se mu lahko zgodi, če izda, kaj je videl na kraljevi glavi, tresel od strahu. Skrivnost ga je strašno težila, tako zelo, da je ni mogel več prenašati. Nekega jutra je zgodaj vstal in odšel iz mesta k reki na samoten kraj. Tam je skopal v tla luknjo in vanjo zašepetal kraljevo skrivnost: »Kralj Midas ima oslovska ušesa!« Luknjo je zagrebel nazaj in nad njo razprostrl travnato rušo. Odleglo mu je, pomirjen je odšel v mesto in še naprej je strigel kralja. Čez čas, ob letu osorej, pa je na mestu, kjer je zakopal skrivnost, zraslo grmovje, in kadar se je vanj uprl veter, je šumelo in šepetalo: »Kralj Midas ima oslovska ušesa!«. Tako so vsi izvedeli za kraljevo skrivnost.
Veter prinaša in veter odnaša.
