Scroll Top

Vse barve vode

Če se sprehodimo skozi center Ljubljane in se ozremo v strugo Ljubljanice, bomo zagledali leno, počasi tekočo reko zelene barve. Kadar pa iz Ljubljanskega barja pritečejo poplavne vode, se reka spremeni v zelenkastorjavo hitro tekočo maso, ki s seboj nosi plavje. Ali pa se za trenutek spomnimo na Gregorčičevo bistro hči planin, reko Sočo, z njeno turkizno modro barvo. Različnih barv vode bi v naravi našli še mnogo, na primer občasno rdeče Blejsko jezero ali pa temno rjave barve vod visokih barij na Pokljuki. Voda v naravi ali zaradi človekovih vplivov zavzame skoraj celoten barvni spekter. Morda prav zaradi tega o barvi vode govorimo tudi na simbolni ravni. Barva vode kot prispodoba ni nujno odraz njenega fizičnega izgleda, temveč predvsem našega odnosa do nje. Spomnimo se le Straussove skladbe o lepi modri Donavi, ki je modra le v glasbi, tam, kjer je skladatelj dobil idejo za valček, pa modra ni nikoli bila. 

Prav zaradi takšnega simbolnega križanja pomena barve vode z njenim fizičnim stanjem se v stroki za poimenovanje različnega stanja vode ali pa njenih različnih vrst uporabljajo poimenovanja z barvami. Tako poznamo modro, zeleno, sivo in črno vodo. To so termini, ki niso le zgolj figurativne primere, temveč čisto pravi strokovni izrazi, ki jih zasledimo v resnih strokovnih in znanstvenih razpravah.

Modra voda je čista voda v svojem naravnem stanju. Pogosto kot modro obravnavamo tisto vodo, ki jo lahko uporabljamo za pitje. Mednjo sodijo podzemne vode, vode visokogorskih rek, potokov in jezer. Nekateri avtorji v to skupino uvrščajo vse površinske in podzemne vode, ki se nahajajo v svojem naravnem stanju, ne glede na to, ali jih lahko pijemo ali ne. Zelena voda je voda, ki se nahaja v tleh in omogoča rast rastlin. To je voda, ki jo uporabljajo rastline za svojo presnovo in rast, tako za tisto vodo, ki postane del rastlinskih tkiv, kot tisto, ki je potrebna za metabolizem, a se vrne v ozračje. Poimenovanja siva voda in črna voda pa nakazujeta, da ima pri tem svoje prste vmes človek. Oba izraza sta se uveljavila v urbani hidrologiji in tehnologiji čiščenja odpadnih vod.

Le redko kje v svetu so sistemi za odvajanje komunalnih odpadnih vod narejeni tako, da je omogočeno ločeno odvajanje sanitarnih vod iz stranišč od odvajanja preostalih vod, ki nastanejo v gospodinjstvu; na primer vode iz kopalnic, ali vode iz kuhinj. Izkaže se, da se te vode med seboj razlikujejo po lastnostih. Če bi te vode zbirali in čistili ločeno, bi bili procesi čiščenja učinkovitejši, vsaj del vode pa bi pod določenimi pogoji lahko ponovno uporabili, na primer za splakovanje stranišč in za zalivanje. Prav zaradi tega konceptualno med seboj ločimo črno vodo, to je vodo iz stranišč, od sive vode, to je preostale vode iz gospodinjstva.

Morda bi za simbolno poimenovanje katere od drugih voda v naravnem ali urbanem vodnem krogu lahko uporabili še kakšno drugo barvo, ki bi označevala njene lastnosti? Drugačne barve vode se v stroki in znanosti še niso uveljavile, zasledili pa bomo še druga simbolna poimenovanja vode, iz katerih izhajajo različni koncepti analize naravnega in urbanega vodnega kroga.

 

 

Izr. prof. dr. Mihael Brenčič, Naravoslovnotehniška fakulteta UL

Fotografije: Milenko Roš

Sorodni prispevki