Scroll Top

Koliko vode lahko prihranimo pri pomivanju posode?

September je mesec, ko smo običajno vsi spet na svojih delovnih mestih, dopust v najbolj vročih poletnih dneh je praktično za nami. In kako ste ga preživeli? Sprememba lokacije nam je vsem zagotovo godila, z njo pa tudi upočasnitev in poenostavitev življenja, brez večjih obveznosti in odvečnega stresa. Kaj pa pravzaprav razumemo z besedo poenostavitev? Počitnice so namreč priložnost, ko se lahko v mislih za trenutek preselimo v čase, ko smo še znali živeti bolj preprosto, drug z drugim ter povezani z naravo.

Poglejmo gospodinjska opravila, ki se jim na dopustu, če ga preživljamo v naravi, ne moremo izogniti. To je zagotovo ročno pomivanje posode. Vsak dan. Večkrat. Pomivalni stroji so namreč v počitniških apartmajih redkost in tako se po vsakem obroku soočamo z goro posode, običajno tudi z majhnim koritom in še manjšim odcejalnikom.

Nekdaj so za ročno pomivanje posode porabili občutno manj vode

posodaRočno pomivanje posode sega že v čase naših babic, ko so si v gospodinjstvih pripravljali precej bolj preproste obroke hrane, običajno trikrat dnevno, imeli pa so tudi manj posode in pribora. Vode v gospodinjstvih ni bilo v izobilju, vodovod in voda na lastni pipi pa sta bila prava redkost. Vodo za pomivanje posode so takrat zajemali iz lastnih vodnjakov ali bližnjih vodnih zajetij in zato so z njo ravnali precej bolj preudarno. S posode so najprej dobro očistili ostanke hrane, nato pa jo zdrgnili z lesnim pepelom iz bukovega lesa in jo na koncu sprali z vodo. Detergentov za pranje posode takrat še niso poznali, za eno pomivanje posode pa porabili okoli 10 L vode. Vsa slovenska gospodinjstva so je takrat za pomivanje posode dnevno porabila 6.000 m³. Odpadno vodo, ki je nastala po pranju posode, so po prvem splakovanju porabili za hrano prašičem, ostanek pa izlili na travnik. Obremenitev okolja je bila tako minimalna in lahko rečemo, da so naši stari starši živeli vzdržno z naravo.

grafika

 

Na trgu se pojavijo prvi detergenti

pomivalno koritoKasneje so se v trgovinah že pojavili prvi praški za ročno pomivanje posode, sočasno pa je z gradnjo vodovodov praktično v vsako hišo pritekla kakovostna čista voda. Kuhinje so bile opremljene s pomivalnimi koriti in kotlički za toplo vodo. Poraba vode za ročno pomivanje posode je naraščala, saj so jo prali in izpirali kar pod tekočo vodo iz pipe. Odpadna voda iz kuhinje se je kot siva voda odvajala v greznice, saj so bili kanalizacijski sistemi in čistilne naprave za čiščenje komunalne odpadne vode šele v gradnji. Obremenitev okolja se je zaradi prisotnosti fosfatov v detergentih in odvajanja neprečiščenih odpadnih voda močno povečala, na vodnih telesih, kot je na primer Blejsko jezero, pa se je z razraščanjem alg pojavila še evtrofikacija. Narava je pokazala, da obremenitev, ki jih človek odvaja v okolje, ni več sposobna sproti prečistiti.

 

Napredek že narekujejo pomivalni stroji

pomivalni strojLeta 1970 je nemški proizvajalec Miele izdelal prvi komercialni pomivalni stroj. Strojno pomivanje posode je počasi začelo izpodrivati ročno, saj je ljudem prihranilo čas ter občutno omejilo tudi porabo vode. V Sloveniji je imelo desetletje kasneje pomivalne stroje že 10 % prebivalstva, danes pa je takih gospodinjstev že 70 %. Slovenska gospodinjstva so za pomivanje posode v štirih desetletjih porabo vode občutno povečala – kar na 44.000 m³ dnevno.

 

V kuhinjah pripravljamo manj obrokov hrane

Sodoben način življenja je z novim tisočletjem spremenil tudi naše navade. Tako si doma pripravljamo le še 2 obroka dnevno, pitna voda s pipe je praktično že v vsakem gospodinjstvu. Pomanjkanja vode se pojavljajo v poletnem času pretežno na Krasu in v slovenskem Primorju, vendar so redukcije redke. Skoraj dve tretjini (60 %) gospodinjstev je priključenih na javni kanalizacijski sistem, kjer se proces čiščenja odpadne vode konča s čistilno napravo, ali pa uporabljajo greznice in male komunalne čistilne naprave. Obremenitve okolja so zaradi odvajanja odpadnih voda že znatno nižje kot pred desetletji.

 

Med gospodinjskimi opravili je ročno pomivanje posode med bolj potratnimi pri porabi vode

Med 10 gospodinjstvi vsaj v treh posodo še vedno pomivajo ročno, pri tem pa za pranje in splakovanje uporabljajo tekočo vodo iz pipe. Za to opravilo povprečno porabijo 30 minut. karikatura pujska šparovčkaTudi tisti, ki uporabljajo pomivalne stroje, posodo kljub naprednejšim čistilom pred zlaganjem v stroj iz navade še vedno prej splaknejo.

 

V številnih gospodinjstvih še vedno prevladuje zmotno mnenje, da je pomivalni stroj nepotreben luksuz in verjamejo, da z ročnim pomivanjem posode ustvarjajo prihranke. Podatki porabe vode in energije kažejo, da to ne drži. Še več. Zaskrbljujoče je, da se je poraba vode za pomivanje posode od leta 1980 do 2020 v slovenskih gospodinjstvih povečala za kar 50 %!

Ekstremna daljša sušna in deževna obdobja tudi v Sloveniji, ki je bogata z vodnimi viri, narekujejo varčevanje z vodo. Z vodo bomo morali ravnati odgovorno in varčno, ter se vsakič, ko bomo odprli pipo, zavedati, da ne sme teči v prazno. Tudi s splakovanjem posode pred strojnim pranjem je podobno. Brez predhodnega splakovanja bi tako vsako gospodinjstvo lahko prihranilo do 8 L vode na pranje, vsa slovenska gospodinjstva skupaj pa po naši oceni do 9.000 m³/dan. Letno bi to praktično pomenilo prihranek kar 3,4 milijona m³ vode.

 

Kako v prihodnje ravnati z vodo bolj varčno? 

odcejalnik za vodoIn kaj nam kaže napoved za leto 2060? Po ocenah Statističnega urada RS število prebivalcev ne bo več naraščalo, ob zmerni gospodarski rasti bo večina gospodinjstev uporabljala pomivalne stroje, državljani pa bodo bistveno bolj ozaveščeni o varčni porabi vode ter načinih pravilnega odvajanja in čiščenja odpadne vode. Poraba vode za pomivanje posode bo padla na 24.000 m³/dan. Z vodo bodo prebivalci ravnali precej bolj spoštljivo in preudarno ter živeli v sinergiji z naravo. Ali bo res tako, je odvisno samo od nas samih, zato moramo že danes začeti spreminjati svoje navade pri pomivanju posode in uporabi pitne vode.

 

 

graf

Slika 1: Poraba vode za pomivanje posode v letu 1940, 1980, 2020 in 2060

Prednosti strojnega pred ročnim pomivanjem posode

  • Pomivalni stroj porabi do 6-krat manj vode, le 12 L na pranje.
  • Predhodno spiranje posode ni potrebno. Večje ostanke s posode predhodno odstranimo s papirnato brisačo.
  • Poraba energije je nižja. Dnevno se za strojno pomivanje porabi do 1,1 kWh električne energije.
  • Dozira se optimalna količina detergenta za ustrezno čistočo posode in pomivalnega stroja. Za optimalno pranje se uravnava trdota vode.
  • Detergenti so brez fosfatov.
  • Dnevno prihranimo do 30 minut časa na račun ročnega pomivanja in brisanja posode.
  • Posoda je vsakič enako kakovostno oprana.
  • Zaradi visoke temperature vode in odsotnosti čistilnih gobic pomita posoda ni okužena z bakterijami in glivami.
  • Pri strojnem pomivanju v primerjavi z ročnim ne prihaja do poškodb posode.

 

dr. Marjetka Levstek

Ilustracije: Irena Režek, VanGag

Pomivanje posode, razvoj strojev in čistil

Pri pomivanju posode pod tekočo vodo porabimo prevelike količine vode in pralnih sredstev, za gretje vode pa tudi precej električne energije.

pranje posode

Slika 2: Pomivanje posode pod tekočo vodo (prirejeno po: https://lifesimplified.gorenje.com/sl/kaj-je-bolj-ucinkovito-rocno-pomivanje-posode-ali-s-pomivalnim-strojem/)

 

Nekoliko manj vode porabimo, če pripravljamo vodo za predpranje. Še vedno je pri tem poraba detergentov in vode za spiranje posode precejšnja.

 

pranje posode

Slika 3: Predpranje posode v vodi z detergentom (prirejeno po: https://www.bodieko.si/pomivanje-posode)

 

Večina detergenta, ki ga uporabimo pri ročnem pomivanju posode, je neuporabljena in se skupaj z vodo spira v kanalizacijski sistem in nato na čistilno napravo, kjer prevelike koncentracije povzročajo težave, npr. penjenje.

 

gobica za pomivanje posode

Slika 4: Uporaba detergenta pri ročnem pomivanju posode je velikokrat pretirana (prirejeno po: https://timesofindia.indiatimes.com/life-style/food-news/are-dishwashing-soaps-secretly-destroying-your-health/photostory/74061048.cms)

 

Pri pomivanju posode so že pred leti začeli razmišljati o stroju, ki bi nam olajšal delo. Prvi pomivalni stroj je leta 1850 patentiral Joel Hugton. Žal je bil zasnovan nepopolno in ni bil primeren za praktično uporabo.

 

skica stroja za pomivanje posode

Slika 5: Shema pomivalnega stroja, ki ga je patentiral Joel Hugton, leta 1850 (prirejeno po_ https://hubys.co.uk/news-information/15/a-history-of-the-dishwasher)

 

V letu 1886 je Američanka Josephine Cochrane patentirala pomivalni stroj, ki so ga začeli proizvajati v novoustanovljenem podjetju Garis-Cochrane Manufacturing Company.

 

prvi pomivalni stroj

Slika 6: Pomivalni stroj z izumiteljico Josephine Cochrane (prirejeno po: https://kidsdiscover.com/quick-reads/meet-the-woman-who-invented-the-automatic-dishwasher/)

 

Pomivalni stroji so se z leti izpopolnjevali, predvsem po praktičnosti zlaganja posode vanj, po obliki in avtomatiki.

 

vstavljanje posode v pomivalni stroj

Slika 7: Notranjost sodobnega pomivalnega stroja

odprt pomivalni stroj poln posodeSlika 8: Pri pralnem stroju je vedno bolj pomemben tudi dizajn (prirejeno po: https://www.residentialproductsonline.com/9-innovative-dishwashers-we-saw-2019)

 

Vzporedno z razvojem pomivalnega stroja je napredek prinašal tudi razvoj čistil (detergentov). V prve pomivalne stroje so dodajali ločeno mehčala in detergente.

 

polnjenje stroja z detergentom

Slika 9: Dodajanje tekočega detergenta(vir: https://www.safehouseholdcleaning.com/best-dishwasher-detergents/)

 

V zadnjem desetletju smo priča intenzivnemu razvoju priprave sredstev, ki bi pri uporabi v pomivalnem stroju ob minimalni uporabi vode učinkovito oprali posodo. Proizvajalci že razvijajo pomivalna sredstva, ki vsebujejo razgradljive detergente in dodatke, ki bi čim manj škodovali okolju.

 

polnjenje stroja z detergentom v obliki kapsule

Slika 10: Uporaba sredstva za pomivanje posode v obliki tabletke /vir: istockphoto.com/

 

dr. Milenko Roš

Sorodni prispevki