Ko uporabimo izraz mikro, pomislimo na nekaj majhnega, morda tudi nepomembnega. Ko govorimo o mikroonesnaževalih, pa njihovo ime ne pomeni, da so nepomembna, temveč da jih v mediju, v katerem jih najdemo, zaznavamo v nizkih koncentracijah na nivoju mikrogramov, nanogramov ali celo manj.
Spomladi, ko se prebudi narava, se prebudimo tudi mi in postanemo bolj občutljivi na dogajanje okoli nas. V pomladnih mesecih nas nagovarja kar nekaj okoljevarstvenih dni
Vsako pomlad se na naših kmetijskih površinah ponavlja zgodba polivanja gnojevke brez zavedanja, da tisto kar zlijemo na površini, slej ko prej tudi spijemo v kozarcu zdrave pitne vode. Otopelost našega razmišljanja je že tako velika, da tega početja sploh več ne povezujemo z onesnaževanjem narave in okolja, kaj šele z našim zdravjem.
Svetovni dan voda obeležujemo na podlagi pobude, nastale v letu 1992 na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v brazilskem Riu de Janeiru, prvič pa smo ga v svetovnem merilu s sklepom Generalne skupščine OZN obeležili leto dni pozneje, v letu 1993.
Rastlinska olja, kot so laneno, oljčno in sezamovo olje, je človek poznal že pred tisočletji in jih uporabljal kot živilo. Večji razpon uporabe so olja s postopkom rafinacije doživela šele v zadnjem stoletju.
Odpadna voda – tako komunalna kot industrijska – prinese v okolje ogromno onesnaženja, vidnega in takega, ki ni vidno na prvi pogled. So pa zato pozneje vidne posledice, ki se odražajo na vseh živih bitjih, tudi ljudeh.